Prvi pomladni petek je restavracija Galerija okusov tudi uradno odprla svoja vrata. O tem so v kulinaričnih krogih šušljali že mesece. Restavracija, ki jo je v pristavi dvorca Novo Celje odprl mlad kuharsko-oblikovalski dvojec Borut Jovan in Gašper Puhan, obljublja, da bo nekonvencionalna, sproščena in igriva.

V: Prav težko mi je pri srcu, če moram suh kruh zavreči. Vem, da ga lahko zdrobim v drobtine ali naredim cmoke, pa ga lahko še drugače uporabim?

V: Zanima me, koliko gramov ribe naj kupim na osebo, če pripravljam ribjo glavno jed.

V: Kaj je slepa peka? Pri receptih za krhko testo namreč večkrat opazim to (smešno) besedno zvezo.

Kot metuljček razprte sardele obožujejo tudi otroci!

Sardeli bi lahko rekli tudi ribja princeska. Tako drobna, lepa in zaželena je kot vitka princeska iz pravljic. Ko se poleti pridružim ribičem na »svojem« otoku v Dalmaciji, so najpogostejši pogovori na barkah o tem, koliko je bilo nekoč rib in da so takrat nalovili sardel »na kvintale« (kvintal je sto kilogramov). Ko omenijo sardele, ribičem zažari oko in spomnijo se starih časov, ko je bilo morje še bogato. Sardela je nedvomno najbolj zaželena drobna riba. Vsaj za ribiče.

Bralka sprašuje: "Kako naj naredim dobro vlečeno testo za zavitek, ne da bi se mi trgalo pri valjanju in da bi bilo pečeno mehko in ne trdo po vrhu? Hvala za odgovor."

Uroš Jakša je pred natanko dvema letoma postal vodja kuhinje zanimivega projekta Gostilna dela. Gre za socialno podjetje, ki daje priložnost mladostnikom brez izobrazbe, da pridobijo certifikat za kuharja pomočnika, nato pa izkušnje pod Uroševim mentorstvom nabirajo v kuhinji gostilnice Gostilna dela. Pravijo, da je Uroš strog mentor, ki jih je veliko naučil. »Zdi se mi prav, da sem strog, da zahtevam disciplino in kakovost. Dekleta in fantje v kuhinji prvič stopajo na svojo poklicno pot, nimajo delovnih izkušenj in niso vajeni osem ur delati. Vsake toliko malo zaspijo, zaplavajo, in moraš jih predramiti ter jih motivirati za delo,« pravi Uroš, ki na mlade zaposlene poleg svojega znanja skuša prenesti tudi ljubezen do kulinarike, jih spodbuditi k branju kulinaričnih revij in izogibanju konvencionalnosti. »Zakaj bi ob ribi morali ponuditi blitvo, ob pečenki pražen krompir in ob polpetih pire? Želim jim odpreti nov pogled na hrano in jih spodbuditi k raziskovanju okusov, zato vsak dan gostom ponudimo nove jedi.« Ob tem prizna, da vodenje kuhinje v tako specifični obliki ni lahko delo in je tudi njega osebnostno oblikovalo. Prepričan je, da je znanje treba podajati naprej, zato je s tem prežeto vse, kar počne: »Če hočemo promovirati kuharstvo, moramo znanje deliti; več kot boš povedal, bolj bodo ljudje ozaveščeni, kako bistvenega pomena je, da si dobre obroke pripravljamo tudi doma.« Že več let kot član kuharske promocijske skupine podjetja Barilla poučuje končne potrošnike v trgovinah in učiteljice gospodinjstva. »Še vedno je veliko Slovencev, ki kuhane testenine operejo, kar je povsem nepotrebno, če so skuhane prav. Malo ljudi tudi ve, da je testenina, kuhana 'al dente', bolj zdrava od povsem kuhane, saj ima nižji glikemični indeks. Rad imam italijansko kuhinjo, testenine pa so moja strast!« Kuha tudi pred kamerami in skuša v nekajminutnih kuharskih oddajah »Ave kuhinja za najboljše« jedi podati čim bolj razumljivo. »Uživam v tem, kar počnem. Če ne uživaš, ne moreš delati, sploh če delaš s hrano! Hrano moraš čutiti, in če je ne, nastane le povprečna jed.« To poletje je pred njim nov izziv: z družino se seli v Avstralijo. Na vizum so čakali kar štiri leta in želja se jim je končno izpolnila. »Čakajo nas sonce, morje in nove priložnosti za posel!«

V naši reviji smo v vinskem delu predstavili številne domače in tuje pridelovalce vin in vinske pokrajine. Vsekakor je v naši zavesti, da je Slovenija tradicionalna vinogradniška dežela, veliko med nami pa jih ima že kar manjšo težavo (zlasti mladi), ko je treba kakšnemu obiskovalcu iz tujine kaj povedati o tej naši žlahtni tradiciji. Zbrali smo nekaj osnovnih podatkov in zanimivosti, ki bodo v pomoč in so navsezadnje tudi del omike in znanja o domovini, kar bi sicer spadalo tudi v šolske programe srednjih šol.

V: Koščki sadja ali oreškov se pri peki mafinov in drugih biskvitnih slaščic s sadjem vedno potopijo na dno, želela pa bi, da bi se enakomerno porazdelili po testu

V: Zakaj se piškoti med peko velikokrat zelo razlezejo?

V: Kakšna je razlika med gladko in ostro moko? Pogosto je v receptu navedena samo »moka«. Kako naj vem, katero naj izberem?

V: Včasih recepti zahtevajo crème fraîche, ki je nimam vedno pri roki. Ali jo lahko nadomestim s kislo smetano?

V: Kako naj shranim čokolado, da se ne bo sivkasto obarvala ali navzela drugih vonjev?

V: Čeprav pri peki piškotov natančno upoštevam recept, se mi pogosto zgodi, da je testo lepljivo in se pri valjanju prijema na delovno površino. Kako naj se temu izognem?

V: Velikokrat se lotim priprave potice, a žal pogosto neuspešno. Ne morem vam opisati, kako hudo mi je, ko po urah in urah priprav in skrbnega dela iz pečice vzamem potico, ki to ni. Enkrat se sesede, drugič ima ogromne luknje, spet tretjič je sredica lepljiva. Imate kakšen nasvet, da bo potica zagotovo uspela? Prihajajo prazniki in vse bolj me skrbi, kakšno potico bom postavila na mizo ...

V: V receptih poleg vaniljinega sladkorja pogosto zasledim tudi vaniljev strok, aromo, izvleček in esenco, celo pasto. Zanima me, kakšna je razlika med temi vaniljevimi dodatki – tako glede okusa kot uporabe.

V: Všeč so mi pomaranče v solatah, ne samo sadnih, a me moti bela kožica, ki je ne znam odstraniti. Kako naj jo odstranim od pomarančnega mesa, ne da bi izmaličil krhlje?

V: Imam večjo količino lešnikov in nekaj bi jih rada oluščila iz kožic. Lepo prosim, svetujte mi najboljši način, kako naj to storim.

V: Letos bom za praznike pekla piškote. Ker z njimi nimam veliko izkušenj, vas prosim za nekaj nasvetov, na kaj moram paziti, da bodo zagotovo uspeli.