Sveže domače testenine so nekaj posebnega. Ne samo zato, ker so super okusne, ampak tudi zato, ker smo se zanje potrudili. Postopek v resnici ni čisto nič zapleten.

Peka kruha je vse bolj priljubljena, potica je za veliko noč in božič obvezna, krofi za pusta prav tako, tu pa je seveda še kopica drugih priljubljenih dobrot iz kvašenega testa, od pice do buhteljnov. Najpogosteje še vedno uporabljamo sveži kvas, a na policah trgovin je tudi suhi, ki je lahko instantni ali aktivni, v zadnjem času pa se dobi tudi tekoči. Vsaka vrsta ima svoje prednosti, v tem sestavku pa je povzetek njihovih lastnosti.

V hladnejših dneh se lahko pogrejemo ne le s toplo hrano in pijačo, ampak tudi z določenimi začimbami. Črni in kajenski poper, cimet, ingver, čili, muškatni orešek ter ostra drobljena paprika bodo dvignili temperaturo, pa tudi zdravilne lastnosti imajo. Ravno prav za tale letni čas!

Snega ni bilo, smuka pa je bila odlična! Toda čeprav je bila smuka odlična, smo predvsem jedli … Vam je že kdaj uspelo v pol dneva preizkusiti osem chefov s sedmimi Michelinovimi zvezdicami? Pozimi 2016 smo imeli priložnost v Alta Badii na 14 ütiah (kočah) okusiti kar 15 mišelink! Pa še snega je bilo dovolj.

Bliža se čas v letu, ko ljubitelji vin bolj kot ponavadi posegamo po penečih vinih. Dobri primerki si zaradi svojih odlik zaslužijo več kot le trenutek pozornosti ob poku pri odpiranju steklenice. Vredno jih je odpreti večkrat v letu in v tišini uživati v kombinaciji posebnih okusov in taktilnih zaznav. Dobra peneča vina imajo vse, kar imajo mirna vina, in zaradi posebnega – zapletenega in dolgotrajnega – postopka še toliko več, zato si resnično zaslužijo trenutek naše zbranosti. To, da mnogi vina samo pijejo, ne da bi jih okušali, je škoda. Škoda je tudi, da je velik delež penečih vin narejen točno za tak način uživanja (letvica kakovosti osnovnega vina in načina penjenja ni postavljena prav visoko). Zato toliko bolj uživajmo v tistih bolj ambicioznih, pridelanih s skrbjo in strastjo.

Čeprav je bela, se imenuje zelena. In čeprav je njen grčasti gomolj ves robusten in ne prav privlačen na pogled, je imenitnega okusa – pravi kulinarični dragulj, ki nastopa v številnih krepčilnih jesenskih in zimskih jedeh, tako preprostih kot imenitnih. Povrnimo spet veljavo tej prezrti aromatični zelenjavi!

Slovenci jemo vse bolj raznoliko, a rib še zmeraj ne uživamo dovolj. Kljub sobotni gneči v ribarnicah in nacionalni kampanji, ki nas je pred nekaj leti poskušala prepričati, da bi morali na svoj jedilnik pogosteje vključiti ribe, je na krožniku povprečnega Slovenca manj ribjega mesa od priporočene količine. S prehranskega stališča so še posebno zaželene modre ribe, ki so bogate z maščobnimi kislinami omega-3. Te namreč naše telo potrebuje, a jih ne more graditi samo.

Brancin je v naših ribarnicah zmeraj na voljo, je ena najpogostejših jadranskih belih rib in le redko bomo srečali koga, ki brancina še nikoli ni poskusil. Splošno mnenje v javnosti je, da so divji brancini kakovostnejši in boljši od vzrejenih, in temu sledi tudi cena, ki je za divjaka lahko trikrat višja od cene vzrejenega brancina. So pa tudi razlike med cenami brancinov različnih ribogojnic – ena izmed slovenskih se s svojimi brancini tesno približuje ceni divjih. Pa so razlike tudi v okusu? Bi jih laične brbončice prepoznale? Se splača?

V presni kuhinji je predvsem veliko namakanja, sekljanja, mešanja, sočenja, sušenja in hrustljanja. Princip presne prehrane je uživanje tako imenovane žive hrane, ki ni toplotno obdelana in se zato v njej ohrani več encimov, vitaminov, mineralov, vlaknin in drugih hranilnih snovi. Za vse, ki se prehranjujejo izključno presno, je tako prehranjevanje način življenja, posebna filozofija, čeprav tudi vsejedci pogosto in z užitkom posežemo po presnem – svežem sadju, solatah, namazih, hladnih španskih juhah, oreških …

Zasnova in izbira kuhinje je bistven element prijetnega doma. In če kje, potem pri izbiri kuhinje denar ne sme biti najpomembnejši element za odločitev. Kuhinja je najdražji in najpomembnejši del našega prebivališča, zato moramo odločitvi, kakšno kuhinjo izbrati, posvetiti veliko časa in pozornosti.

Vsi, ki spremljate slovensko kulinariko in se brez pomislekov odpeljete tudi v nekaj ur oddaljeno restavracijo, zagotovo veste, da je v svetu zares dobrih kuharjev tako kot pri športu. Še preden igralec prestopi v novo moštvo, navijači in novinarji že špekulirajo in šušljajo. Zasedejo sedeže v prvi vrsti in z zanimanjem spremljajo tekmo v novi kombinaciji igralcev. Tudi pri prestopu Andreja Kuharja, ki se je iz ljubljanskega Maxima po sedmih letih preselil v velenjsko Vilo Herberstein, je bilo tako. Restavracija Vila Herberstein, ki jo že vrsto let uspešno vodi družba Gorenje Gostinstvo, je marca dobila novo moč, Gorenje Gostinstvo pa je s Kuharjevim podpisom le še okrepilo svojo blagovno znamko in ugled.

Prepričan sem, da je jagnjetina najbolj žlahtno aromatično meso, je tudi »bio«, saj se ovce pasejo na odročnih pašnikih, primernih morda samo še za koze. Ker so ovce in jagenjčki prilagojeni skromnim razmeram, imajo v mediteranski kulturi in kulinariki pomembno vlogo. Prav zdaj, z začetkom pomladi se pričenja sezona jagnjetine, ki je najokusnejša vse do poznega poletja.

Rabarbara je ena prvih znanilk pomladi na vrtu. Že aprila so njena stebla primerna za nabiranje, tudi na domačem vrtu, kjer takrat sicer še ni videti veliko življenja. Botanično je rabarbara zelenjava iz družine dresnovk, v sorodu je na primer s kislico, vendar njena debela, mesnata stebla kljub kislemu okusu uporabljamo predvsem kot sadje. Moja babica je iz rabarbare najraje kuhala kompote, ki so bili v zgodnjih poletnih dneh sicer osvežilni, a ne najbolj vznemirljivi (pravzaprav so mi bili kot otroku kar malo dolgočasni). Pozneje sem spoznala, da rabarbara ni le za kompot in da lahko z njo pripravimo celo množico jedi: kolače in pite, sadne kupe, palačinke in marmelade, vključimo jo lahko celo v glavne jedi … Dajmo ji priložnost, njena svežina je kakor nalašč, da nas poživi in odžene spomladansko utrujenost!