Varnost hrane za vse

Poleg varnosti, so osrednja tema še dostopnost, raznolikost ter hranilno bogata hrana za vse, ne glede na ekonomske razmere ali geografsko lego. Čeprav je svet sposoben pridelati dovolj hrane za celotno prebivalstvo, zaradi neenakosti, podnebnih sprememb in konfliktov številni še vedno ostajajo lačni.

Zagotavljanje trajnostne prihodnosti

Pravica do hrane igra osrednjo vlogo pri zagotavljanju trajnostne prihodnosti. Podnebne spremembe močno vplivajo na pridelavo hrane. Z vse pogostejšimi vremenskimi ekstremi je ključno, da kmetje sprejemajo ukrepe, ki povečujejo odpornost kmetijstva, na primer s podnebno prilagodljivimi pridelki in sodobnimi namakalnimi sistemi. V Sloveniji, kjer je samooskrba z mesom narasla, pri sadju in zelenjavi pa ostaja nizka, je trajnostno kmetijstvo ključnega pomena za prehransko varnost in zmanjšanje odvisnosti od uvoza.

Zmanjšanje količin zavržene hrane

Svetovni dan hrane 2024 opozarja tudi na problem zavržene hrane, ki pomeni ogromno izgubo virov. Zavržena hrana pomeni izgubo vode, energije in zemlje, potrebnih za njeno pridelavo. V Sloveniji povprečen prebivalec letno zavrže približno 68 kg hrane, zato je izredno pomembno ozaveščanje o zmanjševanju živilskih odpadkov.

Temelj socialne pravičnosti

Hrana mora biti dostopna vsem, ne glede na socialni status. To je ključno za trajnostni razvoj, saj so lakota, podhranjenost in prehranska negotovost neposredne posledice socialne neenakosti. Svetovni dan hrane zato poziva k enotnosti v boju proti lakoti in prizadevanjem za dostojno življenje za vse.

 

:::

Naslovna fotografija: FAO