Arhiv NTRC

Predstava, ki je živahna, živopisana in privlačna tako za otroke kot odrasle, črpa navdih iz življenja znane Celjanke, svetovne popotnice, publicistke in antropozofinje Alme Maksimiljane Karlin. Najmlajšim so jo »škrati« želeli približati z delčkom iz njenega mladostnega obdobja in s prvih potovanj po svetu in iskanja sorodne duše. Predstavo je režiral Matevž Gregorič, lutke sta ustvarila Nataša in Urh Kodre, za glasbo je poskrbel Bojan Draksler.

Od »veterank« do malo mlajših

Pred skoraj dvema desetletjema se je v Celju porodila ideja o lutkah. »Takrat sem bila vodja javnega sklada za kulturne dejavnosti in želeli smo obuditi lutkarstvo, ki je bilo nekoč v Celju precej močno. Nastala je projektna skupina. Najprej smo imeli izobraževanja in nato smo zastavili prvo predstavo Volk in kozliči pod vodstvom Slavka Rakuše. Videli smo, da je bila odmevna in smo nadaljevali delo ter po treh letih prišli do Društva Škratovo lutkovno gledališče Celje,« se je začetkov spomnila Marijana Kolenko. Pri »škratih« je torej že od vsega začetka, tako kot tudi Breda Stepan, predsednica društva. Članice so večinoma iz pedagoških poklicev in jih je ta dejavnost zanimala že prej, zdaj pa lahko znanje prenašajo tudi v svoja delovna okolja in navdušujejo nove generacije lutkarjev. Novih članov društva sicer ni enostavno pridobiti, priznava Stepanova, ki je kljub temu uspela pridobiti kar nekaj sedanjih članic in tudi edinega člana. Na vprašanje, kako se Niko Korenjak počuti med samimi ženskami, v smehu odgovori, da je stresno. A v resnici sedanjo zasedbo povezujeta dobra ustvarjalna energija in sproščeno vzdušje, kar smo lahko začutili tudi sami, ko smo jih zmotili na eni od vaj. »Že pred leti sem bil član Gledališča Zarja Celje in Breda me je kar nekaj časa nagovarjala, da bi prišel še k ›škratom‹, še celo na tržnici, ko sva se srečala. Potem se nekega dne rekel ja. Spominjam se, da je bila Mojca Pokrajculja pred desetimi leti moja prva predstava.«

Foto: SHERPA

Preberite več v Novem tedniku.