##IMAGE-2226266##

V lapidariju Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki drevi ob 20. uri odpirajo razstavo grafika in keramika Karla Plemenitaša Poti, z avtorsko glasbo na temo razstave pa bo v otvoritvenem delu nastopil Lado Jakša. V Plemenitaševih likovnih delih povezana življenje in umetnost opazovalca nikoli ne pustita obstati, je zapisala Nataša Benedik.

Po njenih besedah se delo Karla Plemenitaša nahaja na prehodu občutljive ločitve od ustaljenega dojemanja sveta. Nevidni prehod preko njegovih del postane viden in otipljiv, pred tem nejasne sestave zaznave sveta pa najdejo mesto in se nenadoma v prostorskem sorazmerju izrišejo na površini.

Tako dojeta podoba in sled njene stvaritve po Benedikovi vodita do naslednje pokrajine na obzorju. Pregib vodi do drugega časa in trenutka, ki pokaže pot neizogibne usode, novo zaznavne resničnosti in prostorske razsežnosti, dotakne pa se še nekega drugega sozvočja likovnega spoznanja.

Plemenitaševa umetnost na prvi pogled nima le vidnih odtenkov, spušča se vse do molka in se potem iz njega izvija ter opazovalčev pogled vodi onkraj govora, v notranji zatopljenosti vse do iskanja smisla in duha, meni Benedikova, ki dodaja, da estetika avtorjevih del sovpada s pestrostjo življenjskega sveta in je njen neodtujljivi del. Spekter izrisovanja vodi od temin do jasnejših predelov, vse do radikalnega vstopa v kiparski prostor, kjer likovna govorica dobi drugo vlogo in prične s še bolj raznolikim pogovorom.

Gibanje na površini skic in risb posega v prostor, kar stopnjuje živost in poetiko Plemenitaševega dela, ko aktivnost umetniškega izraza nenadoma zaživi v kiparskem prostoru. Avtorjeva ustvarjalnost nagonsko uzre in prikaže stvarnost, ki se v sproščenem valovanju prikazuje pred očmi ter nevsiljivo kot tok prestopa v sozvočje. Zamolkli barvni toni se bližajo spoznanju, risbi sledi grafika, grafiki pa skulptura. Razstava Karla Plemenitaša kaže pot in vodi po nežni pokrajini na samem robu časa in dojemanja, je še zapisala Benedikova.

Karel Plemenitaš se je leta 1954 rodil v Tržišču pri Rogaški Slatini. Po srednji šoli za oblikovanje je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost diplomiral iz slikarstva in nato leta 1981 pri prof. Bogdanu Borčiću in prof. Marijanu Pogačniku končal še grafično specialko. Študijsko se je izpopolnjeval na keramičnem in grafičnem oddelku norveške Statens Handverks Kunstindustriskole v Oslu. Študijsko je potoval v Pariz- Živi v Ljubljani. Deluje kot grafik, keramik in srednješolski profesor risanja ter keramike. Razstava bo odprta do 12. oktobra.

V Jakčevem domu v Novem mestu bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo Žarka Vrezca. Razstava ''Slike'' bo na ogled do 16. novembra.

Avtorjevo več kot tridesetletno ustvarjalno pot je kustodinja Jakčevega doma Jasna Kocuvan označila za nenehno analiziranje in sintetiziranje abstraktnega likovnega izraza.

Kocuvanova Vrezca uvršča med najbolj prodorne sodobne slovenske slikarje, ki bogatijo slovensko in mednarodno likovno prizorišče. Vrezec verjame v moč slikarstva, saj pravi, da slikarstvo ruši in na novo vzpostavlja, hkrati pa zahteva nenehno samospraševanje o ključnih postavkah človeškega bivanja, je zapisala.

Po njenih besedah Vrezec slikarstvo doživlja kot visoko etično poslanstvo, kateremu se je popolnoma predal. V sedemdesetih letih, ko je šele začel vzpostavljati lasten likovni jezik, je njegova pozornost, kateri je ostal zvest do današnjih dni, veljala slikovnemu polju kot nosilcu neodvisnega likovnega organizma z lastnim življenjem in notranjim ustrojem. Manjši figuralni odklon se je na njegovih slikah pokazal v osemdesetih letih, a se je v naslednjem desetletju njegovo slikarsko iskanje, takrat zaznamovano z geometrijskimi liki in mrežnimi zasnovami, nadaljevalo v okviru začrtane poti.

Tudi v novejših delih je Vrezčeva osnovna prvina ostala mrežna zgradba, katero je postopoma izpeljal v poudarjeno navpično členitev polja, poleg tega pa ga, po Kocuvanovi, kot umetnika zanima položaj slike v prostoru. Razstavno okolje je zanj pomemben dejavnik slikarske postavitve, ki jo je potrebno po njegovih besedah ob vsaki razstavi vnovič osmisliti in ji vsebinsko ali postavitveno dodati novo razsežnost s presežkom.

Vrezec se ukvarja tudi z risbo in grafiko, s skulpturami, z ilustracijami in s scenografijo. Leta 1950 se je rodil v Ljubljani, po srednji šoli za oblikovanje je na Akademiji za likovno umetnost študiral slikarstvo, izpopolnjeval pa se je na študijskih potovanjih po Evropi, Aziji in v Združenih državah. Od leta 1977 je imel več kot sto samostojnih razstav doma in na tujem, sodeloval pa je na več kot 350 skupinskih razstavah. Je prejemnik številnih nagrad, kot samostojni ustvarjalec živi v Ljubljani.

Prav tako danes ob 19. uri pa bodo v galerijskih prostorih gradu Podsreda odprli razstavo Rafaela Samca z naslovom "Preporodi" - postavitve in skulpture iz voska. Dogodek bo popestril MePZ Koprivnica.