Poleti najraje beremo slovenske avtorje
Avtobiografski roman Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset in knjiga Pariz, ljubezni iz drugih časov, ki jo je napisala novinarka Vesne Milek, me navdušujeta to poletje. In prepričana sem, da še marsikoga. Strastni bralci berejo celo leto. V poletnih mesecih po knjigah pogosteje posežejo tudi drugi, saj je dobra knjiga odličen način preživljanja časa na plaži, v prijetni senci borovcev, pravijo. Na lestvicah najbolj priljubljenih knjig, ki si jih bralci v slovenskih knjižnicah izposojajo poleti, prednjačijo slovenski avtorji. In po katerih knjigah je največje povpraševanje v naših krajih? Odgovore smo iskali v knjižnicah v Celju, Žalcu in Laškem.

Ko gre za sprostitev, bralci najpogosteje posegajo po ljubezenskih romanih in kriminalkah. Kot še pravijo knjižničarji, je poletje tudi čas za branje osebnih izpovedi in življenjskih zgodb ter romanov, ob katerih se lahko nasmejijo. Nekateri najraje več prostega časa izkoristijo za kakšen priročnik za osebno rast.
Osrednja knjižnica Celje: Žakelj, Golob, Ahčan
V Osrednji knjižnici Celje čez poletje zaznavajo tudi povečano povpraševanje po splošnih oziroma družbenih romanih, nagrajenih knjigah, ki so jih uvrstili na seznam bralne značke za odrasle Z branjem do zvezd. Pripravili so tudi poletne tematske bralne sezname, s katerimi občane vabijo, naj poletje preživijo v družbi dobrih knjig. Julija so bile najbolj izposojene knjige Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset, Tadeja Goloba Oj, Triglav, moj dom in Uroša Ahčana Skalpel: Iskrena pripoved o življenju in delu kirurga.
Po besedah Mojce Videmšek so v celjski osrednji knjižnici to poletje najbolj brani slovenski avtorji, pa naj gre za osebne izpovedi, spomine oziroma življenjske zgodbe (Bronja Žakelj: Belo se pere na devetdeset, Uroš Ahčan: Skalpel, Miha Šalehar: Notranji pir ali Kako se prepiti do konca, Nina Osenar: V objemu življenja, Mira Furlan: Imej me rajši od vsega na svetu, Tereza Vuk: Zakaj ima moj hudič krila), kriminalke (Mojca Širok, Tadej Golob, Irena Svetek, Avgust Demšar) ali zgodovinske romane (Urška Klakočar Zupančič).
Med ljubezenskimi romani prevladujejo tuje avtorice, na primer Colleen Hooveer, Marie Force, Jojo Moyes, Hannah Grace in Ana Huang, a tudi slovenska Karmen Petric (Prste stran). Vsako poletje so aktualne tudi skandinavske kriminalke in knjige, ob katerih se lahko nasmejimo (Jonas Jonasson: Tik pred koncem sveta, Richard Osman: Zlu za petami, Ottessa Mosfegh: Moje leto počitka in sprostitve, Emi Yagi: Briljantna domislica gospodične Šibata).
Kaj pritegne mlade?
Otroci oziroma učenci nižjih razredov osnovne šole si pogosto izposojajo stripe. Med najbolj priljubljenimi so zbirke stripov Pasji mož in Mačji mulc, 24 kur v vesolju, 24 kur v Egiptu. Zelo radi berejo stripe avtorice Raine Telgemeier, kot so Sestrici, Nasmeh in Pogum. Zelo priljubljena je tudi zbirka stripov Garfield. Za otroke so prav tako zanimive zgodbe, v katerih prevladuje stripovski način pisanja, kot sta na primer Dnevnik nabritega mulca in Dnevnik prijaznega mulca. Zaradi humorja si pogosto izposojajo zbirko knjig avtorja Davida Walliamsa (Astrofant, Babica barabica) in dela avtorice Libenson Terry (Le Jaime, Biti Briana, Pozitivna Izzy, Nevidna Emmie). Osnovnošolci, starejši od od 13 let, po besedah Mojce Videmšek najpogosteje posegajo po knjigah o fantastiki ter odraščanju, prav tako po zgodovinskih tematikah, kamor sodita na primer zbirki Senca in kost in Vranja šesterica.
Zadovoljni z obiskom
Števec obiskovalcev, ki beleži vstope v matično enoto Splošne knjižnice Celje na Muzejskem trgu, je v prvih sedmih mesecih v tem letu zabeležil že skoraj 100 tisoč obiskovalcev, kar je skoraj 4 odstotke več kot v enakem obdobju lani. »Število aktivnih članov v vseh oddelkih v prvem polletju je na ravni lanskega leta, to je malo manj kot 14 tisoč članov, kar je tudi zelo visoka številka. V prvem polletju smo v vseh oddelkih skupaj izposodili kar 187 tisoč enot gradiva,« navaja Videmškova in dodaja, da se v knjižnici zavedajo, da številk izposoje izpred na primer desetih let verjetno ne bodo več dosegali, saj se spreminja tako način študija kot šolanja. Vedno več virov je dostopnih na spletu, kar se pozna tudi pri knjižničnih statistikah. Leposlovje in otroško gradivo pa še vedno ostajata med dobro izposojanimi.
Članek si v celoti preberite v tiskani izdaji Novega tednika, 14. avgust 2024!