Arhiv NTRC

Zgodbo o tem, kako se je v reševanje močno zadolženega šentjurskega kmetijskega podjetja vpletla država oziroma najprej Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in nato njen naslednik Slovenski državni holding (SDH), smo v našem časopisu zapisali že večkrat. Zato naj na kratko ponovimo, da je DUTB glavno besedo v Meji prevzela takoj, ko je po prenosu slabih posojil postala njena največja upnica. Že leta 2015 je načrtovala finančno prestrukturiranje podjetja, ki je predvidevalo tudi zmanjšanje osnovnega kapitala in pretvorbo terjatev v lastniške deleže, a teh namer ni začela uresničevati vse do leta 2020, ko je delnice Meje, ki so bile v lasti propadle celjske družbe PSZ, na dražbi za 600 tisoč evrov kupil ptujski Altius. Le nekaj mesecev po nakupu je sodišče na predlog DUTB v Meji uvedlo upniško prisilno poravnavo, Altiusu pa preprečilo, da bi v njej uveljavil svojo lastniško in upravljavsko pravico. Ptujčani so tako do letošnjega 6. avgusta, ko je višje sodišče pokopalo njihovo zadnje upanje, da bi v boju za šentjursko podjetje vendarle lahko uspeli, bili lastniki Meje le na papirju. Denarja, ki so ga plačali za nakup delnic ter za storitve različnih odvetniških družb, jim ne bo povrnil nihče.

Ugovori, pritožbe, ovadbe

Altius je ves čas trdil, da je bila uvedba prisilne poravnave neupravičena, da je bila Meja plačilno sposobna, da terjatve DUTB ne obstajajo oziroma da so razlogi za njihov nastanek nični in da slaba banka zlorablja svoje pravice. Vse to je poskušal dokazati z ugovori in s pritožbami, v malo več kot treh letih jih je vložil več kot trideset. Poleg tega je kazensko ovadil vse tiste predstavnike DUTB in njene sodelavce, ki so bili vpleteni v dogajanje s šentjurskim podjetjem. Kot razlog za ovadbe je navajal veliko poslovno škodo, povzročeno Meji. Predstavnikom slabe banke je očital izčrpavanje podjetja, nespoštovanje tuje lastnine ter storitev več kaznivih dejanj, katerih namen je bila po njegovem prepričanju protipravna pridobitev premoženjske koristi.

Ptujčani so vse te očitke navedli tudi v svoji pritožbi na sklep o potrditvi prisilne poravnave, a so jih na ljubljanskem sodišču zavrnili s pojasnilom, da samo ponavljajo razloge, s katerimi prej niso uspeli in da z njimi ne morejo izpodbijati sklepa o potrditvi prisilne poravnave.

Članek si v celoti preberite v tiskani izdaji Novega tednika, 14. avgust 2024!