Žan Kočar

V prelepem, starem Ohridu, pravzaprav na njegovem obrobju, leži dvorana Biljanini izvori, v kateri so se celjski rokometaši skušali izogniti porazu (prvi obračun so dobili s 27:26), kar bi jim prineslo uvrstitev v finale evropskega pokala. A jim to na povratni tekmi polfinala ni bilo usojeno (25:24, po sedemmetrovkah 29:27). Morda bo kdo rekel, da jim tudi ni bilo dopuščeno. In o tem bi veljalo rapravljati.

Poljska sodnika sta po obrokih nagrajevala makedonsko moštvo, toda v zadnji minuti je celjska ekipa še vedno imela odprto pot do uspeha. Če bi zadela, Ohridčani ob izpadu ne bi ničesar očitali Poljakoma, kajti daril je bilo dovolj.

Žan Kočar

Anžičevi napaka in mojstrovina

Celje je bilo v napadu ob izključenem igralcu, a je Aljuš Anžič spretno izsilil domačo izključitev. Preostalo je 39 sekud in trener Klemen Luzar je zahteval minuto odmora. Ko se je igra nadaljevala, so že po štirih sekundah na domači klopi igralci in predstavniki strokovnega štaba vstajali, mahali in zahtevali, da sodnika vzameta žogo gostom. Vse to je zmedlo Anžiča, ki se je moral ozreti nazaj, da je videl, koliko časa je preostalo (na semaforju pred njim ni bilo ure) in dokaj panično skušal podati na krilo. Po prestreženi podaji je Ohrid povedel za dva gola, zadetek je bil priznan, čeprav je Liapis storil vsaj štiri korake. Nemudoma se je Anžič odkupil za napako in v svojem slogu s precejšnje razdalje nekaj sekund pred koncem znižal zaostanek in izenačil skupni seštevek.

Najhujše krivice

Zdaj je lahko soliti pamet, a ob predvidevanju, kaj bosta storila Poljaka, bi bilo morda primerno nekaj hazardiranja oziroma napadanje s šestimi igralci (brez vratarja) proti petim. V tem primeru sodnika najbrž ne bi imela poguma tako hitro dvigniti rok v opozorilo za predolg napad. To sta namreč storila po 19 sekundah celjskega napada! Žigo Mlakarja sta izključila že v 3. minuti, ko bi mu lahko pokazala rumeni karton. Za precej hujši prekršek nad Urošem Miličevićem je ostal nekaznovan Ante Ivanković. Gal Gaberšek je imel več obramb, kot jih je bilo v statistiki, a kaj, ko sta sodnika dosojala devetmetrovke. Tudi Žiga Mlakar je tresel domačo mrežo, a goli niso bili priznani, Celjani pa so izvajali devetmetrovke.

Za glavo se je po prodoru držal Andraž Makuc, saj je izostala sedemmetrovka. Ohrid ni bil oškodovan po strelu Tilna Strmljana, tudi posnetek ni dokazal, da je žoga prečkala golovo črto. V 38. minuti se je za glavo prijel še Oleksandr Onufrienko. Po mnenju sodnikov naj bi prestopil; žogo je takoj spustil na tla, a se je malce premikala. Poljaka sta ga izključila. Morda je bil vrh vsega prekršek Tadeja Mazeja za sedemmetrovko, ko je stal nekaj decimetrov od šestmetrske črte.

Žan Kočar

Oškodovani, a z dvignjeno glavo

»Vse to smo pričakovali. Bili smo dobro pripravljeni, sodniške odločitve nas niso zmedle. Lahko smo ponosni. Imeli smo občutek, da smo boljši. Ovir je bilo preveč. Kljub temu smo imeli žogo v svojih rokah v ključnih trenutkih. Dva pomembna dvoboja smo v tej sezoni dobili po izvajanju sedemmetrovk, tokrat se nam ni izšlo. Naša obramba je bila fantastična,« je govoril Klemen Luzar, ki ima ob sebi stalno Davida Razgorja in Aleša Anžiča.

Nekateri so prepričani, da sta vsaj tako slabo kot Poljaka sodila tudi moža iz Bosne in Hercegovine na prvi tekmi. Kapetan Žiga Mlakar je dodal: »Na vročem terenu, na katerem smo pričakovali, da bodo domačini storili vse za napredovanje, smo nudili dostojen odpor. Odlično smo se bojevali. Prisotno je veliko razočaranje. Ponosen sem na vse soigralce. Žal je imel njihov vratar odličen večer. Smo še na eni fronti, na kateri želimo prikazati največ. Pričakovali smo takšno sojenje. Kot športniki moramo vse prenesti z dvignjeno glavo. V slačilnici smo se takoj usmerili proti novim bitkam.«

Odločen značaj in izjemna obramba

Luka Perić je zgrešil le enkrat, s tresočim glasom in z orošenimi očmi je dejal: »Vesel sem, da smo prikazali naš pravi značaj in vse, kar znamo. Naša obramba je bila zelo dobra. Precej bolje bi lahko končali nekaj naših napadov. Sodniških odločitev tudi tokrat ne bom komentiral. Še veliko pomembnih tekem je pred nami. Težko se bo zbrati.«

Nekdanji član Celja Tilen Strmljan je bil seveda presrečen: »Čestitam Celjanom za fenomenalno igro. Niso se ustrašili našega občinstva, kar je spoštovanja vredno. Tekma je bila zelo napeta, mi smo bili srečnejši. Res je, obnovil sem poškodbo kolka, a moral sem se vrniti na parket. Celju želim vse najboljše v državnem prvenstvu.«

Celjska zasedba je bila v prvem krogu evropskega pokala prosta. V drugem je izločila belgijski Bocholt, v tretjem srbsko Vojvodino iz Novega Sada, v osmini finala turški Bešiktaš iz Istanbula, v četrtfinalu pa še romunski Buzau.

Domači fizioterapevt Ljupčo mi je dejal: »Kako ste lepo sprejeli nekoč vašega Tilna Strmljana v vaši dvorani … Če bi se kdo od naših vrnil v Ohrid z drugo ekipo, bi mu občinstvo … vse po spisku!« V preddverju dvorane so bili pripravljeni pripadniki posebnih policijskih enot.

Hotel Inox Olgica so Celjani spoznali že pred začetkom prejšnje sezone, ko so na čelu s trenerjem Paulom Perreiro gostovali na ohridskem turnirju. Objekt leži tik nad jezerom in je odlično prenovljen, toda v dvigalu se lahko prevažajo tri osebe s skupno težo 210 kilogramov. Že prvi trije rokometaši so obstali med prvim in drugim nadstropjem, a na srečo so se kmalu »rešili«. V istem hotelu sta spala tudi poljska sodnika Fabryczny in Rawicki. Očitno ni bilo bojazni, da bi preveč prijateljsko kramljala z gostujočim taborom ...

Žan Kočar

Ko so v dvorano vstopili Florijani, so bili takoj izžvižgani, a so le prijazno pomahali domačim navijačem. Po bobnanju je sledil vzklik Cele, toda celjskih navijačev v tistem trenutku niso preglasili Ribari, temveč uradni napovedovalec, ki je po ozvočenju zakričal: »Ohrid!« Florijani se niso zmenili za nesramnost in so ubrali drugačno navijanje. Za vzdušje gre pohvala domačim navijačem, ko so tudi nam, ko je pela »cela dvorana«, dvignili dlake pokonci.

Potovanje je bilo naporno. Od Celja do Zagreba z avtobusom, nato z letalom do Skopja, nakar je sledila še triurna vožnja do Ohrida. Nazaj je bilo podobno, a se je vse dogajalo sredi noči, saj je morala biti odprava že ob 3.00 na skopskem letališču, odkoder je poletela proti Dunaju. Posledice so bile vidne v dvorani Zlatorog na prvi tekmi polfinala državnega prvenstva s Slovenj Gradcem. Drugi obračun bo v soboto na Koroškem.

Pridobitev gostovanja je vratar Matevž Mlakar, a njegovega niza petih obramb soigralci v prvi polovici drugega polčasa niso izkoristili. V dvorani sta bila njegova starša Marko in Katja. Pred dvorano so Klemna Luzarja pozdravili strarša ter stric in teta. Ohrid je obiskal tudi predstavnik enega izmed pokroviteljev kluba Zdenko Fridau. Florijani so za pot do Ohrida potrebovali kar 21 ur, na meji s Srbijo so jih štiri ure zadrževali hrvaški policisti in cariniki.

Sedemmetrovke: uspešen Yasuhira (vratar Češek), neuspešen Anžič, uspešen Ojleski (Gaberšek), uspešen Miličević, uspešen Kjosevski (Gaberšek), uspešen Perić, neuspešen Ivanković (Mlakar), uspešen Rakita, uspešen Djukić (Gaberšek), neuspešen Makuc.