Simona K. Brglez

Stavbo iz 16. stoletja in park ob njej je Andrej Tinče, lastnik in direktor transportnega podjetja Tinles, kupil septembra lani. Ker ima dvorec status spomenika lokalnega pomena, upa, da bo del sredstev za prenovo dobil na razpisu ministrstva za kulturo. Koliko bodo stala obnovitvena dela, Tinče javno ne želi govoriti, a je napovedal, da namerava v pritličju prenovljenega dvorca urediti restavracijo in nad njo sobe za goste, v neposredni bližini dvorca pa večje parkirišče, predvsem za potrebe svojega podjetja, ter polnilnice za električne avtomobile. Obnova naj bi trajala najmanj pet let.

Osebni arhiv

Čeprav je zob časa dvorec Golič močno načel, so v njem še vedno stanovanja. Ker so v zelo slabem stanju in po navedbah strokovnjakov za statiko vedno bolj nevarna za bivanje, se je večina stanovalcev izselila. V dvorcu trenutno živita še dva občana, za katera bo treba najti nadomestni stanovanji.

Poleti začetek obnove

Ker ima območje dvorca Golič od leta 1998 status spomenika državnega pomena, bo obnovo nadziral celjski zavod za varstvo kulturne dediščine. Kot je povedal Andrej Tinče, so okolico dvorca že očistili in uredili, pri čemer so sodelovali z arboristko Tanjo Grmovšek in s krajinsko arhitektko iz celjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Andrejo Mihelčič Koželj.

»Prenova bo v prvi fazi obsegala predvsem nujna obnovitvena in vzdrževalna dela, s katerimi bodo preprečili nadaljnje propadanje dvorca. Menjali bomo strešno kritino, uredili odvodnjavanje in statično obnovili najbolj ogrožene dele dvorca. Prenovo naj bi začeli sredi letošnjega leta,« napoveduje Tinče.

Kot še pravi, bodo v naslednjih letih sledila strokovno zahtevnejša in finančno zajetnejša obnovitvena dela. »Zato pripravljamo dokumentacijo za prijavo na razpis ministrstva za kulturo za pridobitev nepovratnih sredstev. Tudi če na razpisu ne bomo uspešni, bomo projekt obnove nadaljevali, vendar bo v tem primeru obnova trajala dlje časa. Načrte obnove pripravljamo v sodelovanju z arhitekturnim birojem ter s strokovnjaki s področja kulturne in naravne dediščine,« še pravi lastnik dvorca. Za vodjo projekta prenove je imenoval umetnostno zgodovinarko dr. Simono Kostanjšek Brglez, ki pripravlja konservatorski načrt oziroma elaborat, ki bo služil načrtovalcem oziroma arhitektom in izvajalcem pri obnovitvenih delih.

Osebni arhiv

Večstoletna zgodovina

Dvorec Golič ima bogato zgodovino, ki sega v 16. stoletje. »Po doslej znanih podatkih je bil zgrajen leta 1542 po naročilu Adama Lindeškega, ki je bil svetovalec cesarja in vladar Spodnje Avstrije. Dvorec je imel skozi stoletja pomembno vlogo v lokalnem prostoru in je bil last več pomembnih plemiških družin, med njimi rodbin Conti de Comissano in Gaisruck. Renesančni nižinski grad z obrambnima stolpoma je bil v zadnji tretjini 19. stoletja prezidan, v tedaj sodobnem historističnem slogu ga je dal prezidati Benjamin Hertl. V času lastništva družine Hertl je v dvorcu delovala znamenita destilarna konjaka, ki je slovela po celotni avstro-ogrski monarhiji,« je pojasnila dr. Simona Kostanjšek Brglez in dodala, da je dvorec po drugi svetovni vojni prešel v last kmetijske zadruge, kmalu zatem so v njem uredili stanovanja.

Nove priložnosti

Začetna oziroma najnujnejša dela naj bi po besedah Kostanjšek Brglezove končali jeseni naslednje leto. »Ker imam v procesu prenove dvorca Golič vlogo koordinatorke projekta, skrbim za usklajevanje vseh sodelujočih v projektu – od lokalne skupnosti, strokovnjakov za kulturno dediščino in gradbene stroke do predstavnikov Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Poleg tega sem zadolžena za komunikacijo z javnostmi ter za to, da vsi postopki potekajo v skladu s predpisi in strokovnimi smernicami.« Ob tem poudarja, da je obnova dvorca Golič izjemno pomemben projekt za lokalno skupnost in širšo regijo. »Prenovljen dvorec bo s kulturnimi in z izobraževalnimi vsebinami promoviral pomen lokalne zgodovine in tradicije na širšem Konjiškem. Ker bo v njem tudi restavracija in nekaj sob za goste, bo prav tako prispeval k bolj pestri turistični ponudbi konjiške občine ter postal nova priložnost za povezovanje lokalnih ponudnikov, organizacijo dogodkov in privabljanje obiskovalcev iz Slovenije in tujine,« še pravi sogovornica.