Arhiv NTRC

Zdi se, da sta Knjižnica in kulturni dom Šmarje pri Jelšah kot odskočna deska za številne ideje, ki se rojevajo v lokalnem okolju, tako med uporabniki kot med zaposlenimi. Da se v tem javnem zavodu res trudijo poslušati želje skupnosti, pritrjuje 40-letni doktor gradbeništva, čigar strast so sicer fotografija, film in oblikovanje. »V naši knjižnici skušamo biti korak pred uporabniki in skušamo predvideti, katere vsebine jih zanimajo, čeprav tega morda sami niti še ne izrazijo na glas,« je dejal. Prepričan je, da se lahko knjižnice ljudem približajo predvsem na podlagi njihovih zanimanj in nato posameznike navdušijo še za druge dejavnosti in dogodke. To je tudi odgovor na vprašanje, zakaj ima šmarska knjižnica v svojem programu med drugim kino gaming oz. igranje videoiger na velikem platnu. »Morda bo zaradi možnosti igranja iger več najstnikov sčasoma zahajalo v kino, nato še na druge tamkajšnje dogodke in naposled v knjižnico,« je optimističen sogovornik.

Življenje mladih je danes prepredeno s pametnimi tehnologijami. Da mladi ne bi bili le pasivni opazovalci vsebin na spletu, ampak da bi jih znali kritično ovrednotiti, ste zasnovali festival Mlado objektivno oko. Kako ste zadovoljni z izkupičkom po več kot letu?

Naša knjižnica je več let prirejala Festival amaterskega in neodvisnega filma. Pod okriljem omenjenega festivala so bile največjega odziva deležne delavnice za mlade filmske ustvarjalce, za osnovnošolce. Zato smo zanje zasnovali projekt Mlado objektivno oko. Spodbujamo jih k filmski ustvarjalnosti in jim na ogled ponujamo filme, ki pri odraščajočih ljudeh spodbujajo razmislek in drugačen pogled na svet. Doslej nam je uspelo zbuditi zanimanje, vidim, da smo pri številnih mladih prebudili iskrico. To je glavni namen. V prihodnjih sezonah tega festivala bi jih radi še bolj nagovorili k ustvarjanju filmov.

Nasploh dajete ogromno poudarka foto- in videoprodukciji. Zanimivo je, da ste pomen tega prepoznali še pred epidemijo koronavirusa, torej še preden smo se navadili, da lahko tudi vsebine iz javnega prostora spremljamo na daljavo.

Epidemija je bila za nas sprožilec. Takrat smo se še bolj posvetili razmisleku, kako bi vsebine iz knjižnice pripeljali do uporabnikov. Vizualna produkcija vsebin je vedno bolj pomembna. Skozi vrata naše knjižnice in našega kulturnega doma vsak dan prihaja veliko uporabnikov in bralcev. A še zdaleč ne toliko, kot jih spremlja naše vsebine na kanalu YouTube, ki smo ga vzpostavili med epidemijo. Tam si naše objave dnevno v povprečju ogleda 900 ljudi. Takšnega števila ljudi nismo najbrž nikoli v zgodovini naše ustanove pripeljali skozi naša vrata. Omenjena številka je pokazatelj, da so tovrstni komunikacijski kanali pravi in da jih naši uporabniki želijo ter potrebujejo tudi takrat, ko v družbi ne vladajo izredne razmere.

Na vašem kanalu YouTube si ljudje lahko ogledajo pogovorne in psihološke večere, vadijo jogo, se učijo kuhati … Zakaj ste posredovanje tako različnih znanj in veščin prepoznali kot eno od svojih poslanstev?

Naš zavod že od nekdaj skrbi za vseživljenjsko učenje in temu posveča veliko pozornosti. Imamo zelo dobro zasnovano univerzo za tretje življenjsko obdobje, vsebine so na voljo tako v Šmarju pri Jelšah kot v Kozjem in Bistrici ob Sotli. Skozi leta smo prepoznali, da ljudje s pomočjo knjižnice radi razvijajo svoje darove in si širijo obzorja, pri nas radi preživljajo prosti čas. Na predavanjih in tečajih spoznavajo vsebine, ki jih zanimajo. Med epidemijo koronavirusa, ko so bile razmere negotove, smo želeli uporabnikom še naprej ponujati vsebine, ki so jih bili vajeni pred omejitvami druženja. Objavljali smo jih ob urah, ki so bile že pred zaprtjem javnega življenja značilne za dogodke v živo. Tako smo pri uporabnikih želeli ohranjati občutek normalnosti.

Ugotovili ste tudi, da ni vseeno, če le delite vsebine nekoga drugega ali jih ustvarjate sami.

Knjižničarji so najprej predlagali, da bi s pomočjo spletnih kanalov knjižnice delili pravljice za otroke, ki so jih interpretirali dramski igralci. Jaz pa sem začutil, da je poslanstvo knjižnice, da se približa ljudem iz svojega okolja. Dramski igralci morda res bolje berejo, znajo bolje interpretirati, morda je njihovo pripovedovanje tudi posneto na višji ravni, vendar to ni ključno. Bolj pomembno je, da lahko otrok na posnetku vidi in sliši knjižničarko, ki jo že pozna z naših pravljičnih uric. Tudi za odrasle učeče se je dragoceno, da jim predavajo ljudje, s katerimi so se že družili na različnih izobraževanjih.

Se ne bojite, da bo zaradi videovsebin in drugih objav na spletu skozi vrata knjižnice in kulturnega doma stopil kakšen bralec ali obiskovalec manj?

Preberite še ...

· Finance · Oglas

Iščete novo banko? Izberite modro.

Absolutno ne. Ko smo začeli deliti vsebine s pomočjo spleta, so imeli zaposleni veliko takšnih pomislekov. A treba je pogledati nekoliko širše. Če se nekomu približaš po eni poti, to ne pomeni, da mu ne boš več zanimiv na drugačen način. Če skrb za sočloveka pokažeš na več področjih, zadovoljstvo vpletenih le še bolj cveti. Tako skrbimo za odnos in gradimo še daljše mostove z ljudmi. Zahvaljujoč videovsebinam smo postali prepoznavni še širše – ne le v lokalni skupnosti, ampak tudi v regiji in po državi. Združenje splošnih knjižnic nam je leta 2020 za naša prizadevanja podelilo nagrado za najboljši projekt splošnih knjižnic. Številne organizacije, ki so prepoznale pomen tovrstnega povezovanja, se na nas obrnejo za kakšen nasvet.

Foto: SHERPA

»Ko izbiramo vsebine, imamo v mislih različne ciljne skupine. Dobro se zavedamo, da ni vse za vse.«

»Od nekdaj mi je blizu citat arhitekta Ludwiga Miesa van der Roheja, ki pravi, da se bog skriva v podrobnostih.«

Preberite več v Novem tedniku