Vaša zgodba: Primorski literati v Knjižnici Mirana Jarca
Kaj občutite, ko vam kdo omeni Združenje književnikov Primorske!? Če so to pripadnost, ponos, zavzetost za sodelovanje, vedite, da ste v stiku s Primorci. Tako smo se počutili vsi mi na četrtkovem literarnem večeru v Knjižnici Mirana Jarca, kjer se je predstavilo pet članov Združenja književnikov Primorske. Zanimiv literarni večer v novomeški knjižnici so priredili pesnica in predsednica združenja, Magdalena Svetina Terčon, ki je program tudi povezovala, David Terčon in Vida Mokrin Pauer ter pisateljici Evelina Umek in Marija Mercina.
V uvodu je Magdalena Svetina Terčon predstavila Primorsko in njene zgodovinske posebnosti, nato pa tudi Združenje književnikov Primorske. Le-to povezuje primorske književnike, ki ustvarjajo v Republiki Sloveniji in predstavnike slovenske narodne skupnosti v Italiji.
V nadaljevanju programa, ki ga je popestril kvartet saksofonistov glasbene šole iz Trebnjega, so se predstavili David Terčon z nadrealistično poezijo, Vida Mokrin Pauer s knjigo Poleti Poleti in zvočno knjigo z enakim naslovom in podnaslovom Ena fina traparija trio. Marija Mercina, publicistka, avtorica zbirke kratke proze Ptičja hiša in radijske igre Najdaljši dan ter tržaška pesnica in pisateljica Evelina Umek, kreatorica Radovednega Tačka. Marij Maver, urednik založbe Mladika pa je predstavil založništvo na Tržaškem.
Magdalena Svetina Terčon živi na Krasu in poučuje slovenščino na Osnovni šoli v Postojni, poleg tega pa se ukvarja tudi z lektoriranjem. S pisanjem poezije je začela že v osnovni šoli. Leta 1994 izdala prvo pesniško zbirko Prosojna galeja potepuška. Njene dosedanje knjižne objave so pesniške zbirke Za vrati 309, V krošnji tišine, Odtenki v medprostoru, neobjavljena zbirka Krčenje neskončnosti. Spogleduje se tudi s prozo - nagrada revije M'zin za črtico o folklori. Pogosto je režiserka in organizatorka proslav na občinski ravni.
David Terčon je pesnik in publicist iz Sežane. Objavil je tri samostojne pesniške zbirke Ptica, Na zdrizastem robu jeklene noči in Med izvržki blodnjakov. Je organizator kulturnih prireditev, predsednik literarnega društva iz Sežane Zlati čoln. Zaposlen je v Kulturnem Domu v Sežani.
Marija Mercina prihaja iz delavsko kmečke družine. Je edinka Pavla Mercine in Hermine Vidrih z Goč. Osnovno šolo je obiskovala na Gočah in kasneje, po preselitvi, v Ajdovščini. Po končani osemletki se je vpisala na gimnazijo v Novi Gorici, kjer je uspešno maturirala. Šolanje je nadaljevala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, študirala je slovenščino in primerjalno književnost ter diplomirala leta 1974. Leta 2003 je končala je magisterij iz lingvostilistike. Od leta 1980 se oglaša v revijalnem tisku kot publicistka in literarna zgodovinarka, od leta 1988, ko je v Primorskih srečanjih izšla njena prva novela, objavlja tudi leposlovna dela, eseje, recenzije in strokovne članke. S svojo novelistiko je zbujala pozornost tudi v Sodobnosti. Med drugim je uredila zbornik Pogovori srca in napisala predgovor h knjigi Mrtvo morje Marjana Tomšiča. Ureja tudi Zbrano delo Cirila Kosmača. Profesorica se že od študija naprej ukvarja s pisateljevim življenjem in delom, objavila je tudi že več člankov o njem v Sodobnosti, Slovenščini v šoli in Planinskem vestniku. Je članica Združenja književnikov in Slavističnega društva Slovenije. Trenutno živi in dela v Novi Gorici.
Vida Mokrin Pauer je diplomirala na FF v Ljubljani iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter iz bibliotekarstva. Do leta 1989 je bila zaposlena v Goriški knjižnici, nato je imela status samostojne pesnice in pisateljice. Bila je tudi honorarna literarna urednica revije Primorska srečanja in objavila ogromno recenzij sodobnega leposlovja. Poezijo objavlja že od svojega 16. leta. Piše poezijo za otroke in odrasle, romane, dela tudi na multimedijskih projektih. Prejela je tudi veliko nagrad: Bila je nominiranka za nagrado Veronika (Krili v kletki 1997), pesniška zbirka Modrice (2004) je bila nominirana za Jenkovo nagrado. Nastopa doma in v tujini.
Evelina Umek se je rodila v Trstu, 23. marca 1939. Maturirala je na klasičnem liceju prav tako v Trstu, diplomirala leta 1963 iz slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi je nekaj mesecev delala na televiziji, kasneje je bila novinarka pri reviji Tovariš. Po rojstvu obeh otrok si je pridobila status svobodne umetnice. Od leta 1976 do 1978 je poučevala slovenski jezik na osnovni šoli v Medvodah, nato je postala urednica pri založbi učil Sava, ki se je skoraj istočasno združila z založbo Univerzum. Od leta 1980 do 1984 je bila direktorica te založbe, nato do 1988 urednica pri DZS. Pred upokojitvijo leta 1995 je urednikovala na Televiziji Slovenija v Otroškem in mladinskem programu, zadnja leta kot odgovorna urednica tega programa. Zdaj živi pri Svetem Ivanu v Trstu. Sodeluje z Radiom Trst A z oddajami za otroke in piše za revijo Galeb. Evelina Umek je napisala več samostojnih del za otroke, predvsem s stvarno izobraževalno vsebino in vzgojnim poudarkom, približala jim je tudi tržaško okolje. Za odrasle je objavila kratke zgodbe iz svojega otroštva Mandrija in druge zgodbe ter roman Frizerka in Hiša na Krasu. Pripravila je veliko scenarijev za televizijo, med njimi jih je več kot sedemdeset za oddajo Radovedni Taček, ter radijskih iger. Po njenem delu Sprehod z baronom in drugimi imenitnimi Slovenci je Televizija Slovenija posnela tudi igrani dokumentarec. Iz italijanščine je prevedla dela najbolj znanih italijanskih pisateljev za mladino: Giannija Rodarija, Marcella Argillija, Itala Calvina in drugih. Za zbirko Mandrija je leta 2004 prejela tržaško nagrado vstajenje.
Kot je namreč poudarila Terčonova, Primorci skozi zgodovino niso bili enotna pokrajina. »Kraška burja nas je trgala po koščkih in te koščke nenavadno lepila skupaj, nekaj časa na en list, nekaj časa na drugi list. Vendar smo si ustvarili brvi, po katerih smo se obiskovali. Še vedno nosimo v sebi zgodovinski spomin na čas, ko je Primorsko ločevala, a ne ločila meja«.
Združenje književnikov Primorske je ena prvih organizacij, ki je zmogla preskočiti ograjo. Neformalno ustanovljena pred 21. leti, formalno potrjena pa pred 11. leti, sestavlja verigo članov nekdanje Primorske: Istre, Primorja, Krasa, Goriške, Furlanije - Julijske krajine s Trstom in Notanjske. Člani Združenja se zavedajo različnosti, ki jo je pustil za sabo zgodovinski razvoj in vidijo v tem prednost, hodijo po poti, ki ima svoje vzpone in padce.
Združenje sestavlja 88 članov, ki na tak ali drugačen način zaznamujejo kulturo slovenskega prostora.
Program je bil zanimivo zasnovan. Avtorska beseda je izzvenela ob spremljavi računalniške projekcije. Vsak avtor je najprej prepoznal svoj tekst, v nadaljevanju pa je predstavil tudi svoje delo in svojo poetiko.
Knjižnica Mirana Jarca
