Vodstvo Kulturnega centra Janeza Trdine (KCJT) z zaposlenimi je na današnji novinarski konferenci predstavilo svoja stališča do napovedane združitve omenjenega javnega zavoda z Agencijo za šport. Kot je znano, bodo na četrtkovi seji občinskega sveta v prvi obravnavi odločali o ustanovitvi skupnega, novega Zavoda Novo mesto, ki naj bi poleg kulturnega in športnega področja pod skupno streho združil še mladinsko in turistično dejavnost. V omenjenih zavodih temu nasprotujejo oz., kot je danes večkrat poudarila Nina Štampohar iz KCJT, zaposleni spremembam, ki bi izboljšale delovanje omenjenih zavodov, ne nasprotujejo, ampak jih pozdravljajo. So pa proti, ker novomeška občina združitev pripravlja na podlagi, po njihovem mnenju, pomanjkljive in mestoma celo netočne analize, ki jo vsebuje gradivo za omenjeno občinsko sejo.

Že uvodoma je direktorica KCJT Vesna Dular, ki se je novinarske konference udeležila kljub bolniški rehabilitaciji po operacijah kolkov, zavrnila odziv MO Novo mesto, objavljen na naših spletnih straneh, v katerem so iz kabineta župana med drugim sporočili, da so zavodi pri pripravi gradiva sodelovali. Kronološko je povzela sodelovanje z občinsko upravo in navedla, da jih je v začetku lanskega leta obiskal novomeški podžupan Boštjan Grobler, ki jim je predstavil zamisel o ukinitvi Zavoda za turizem in tem, da bi tudi to področje prevzel KCJT. V nadaljevanju sta morala po septembrskem sestanku z županom Gregorjem Macedonijem in direktorico občinske uprave Vido Čadonič Špelič tako KCJT kot Agencija za šport v dveh tednih pripraviti analizo prednosti in slabosti morebitne združitve, kar so storili v sodelovanju z vsemi zaposlenimi, a kakršnega koli odziva z občinske uprave niso dobili. Šele 5. maja letos so jih vse povabili na skupni sestanek in jim zgolj predstavili načrtovano združitev, šele po objavi gradiva za četrtkovo občinsko sejo pa so kulturniki in športniki lahko izvedeli podrobnosti omenjene analize, v kateri so našli vrsto pomanjkljivosti in se nanje danes tudi odzvali.

Vsaj sedem neresnic, na podlagi katerih bodo odločali svetniki

Dularjeva je iz omenjene analize izpostavila sedem neresnic. 1.) Zavrnila je očitek, da KCJT nima lastne produkcije. V samem statutu zavoda že izhaja, da zaradi tega niso bili ustanovljeni, ter dodala, da so v osmih letih ob rednem programu izvedli ali sodelovali še v 54 projektih. 2.) Glede očitka o nizki izkoriščenosti prostorov KCJT je dejala, da imajo tri prireditvene prostore, ki pa tehnično ne dovoljujejo istočasnih vsebin (ni zvočne izolacije, skupna avla, premalo tehničnega osebja ipd.), ob tem pa je postregla s številkami, da so imeli lani 255 dogodkov, stvarna zasedenost dvorane (še priprave, vaje itd.) pa je bila preko 300 dni, čeprav so v poletnih mesecih zaprti. 3.) Analiza KCJT očita tudi prenizke prihodke iz naslova tržnega deleža (kot vzrok premajhne lastne produkcije). »Sami pridobimo več kot polovico denarja za svojo dejavnost,« je poudarila dolgoletna direktorica. 4.) Očitajo jim tudi »nedostopnost za številne odrinjene skupine«, s tem da jih niso niti definirali, KCJT pa po njenih besedah redno sodeluje z domala vsemi kulturnimi in drugimi institucijami ali zavodi, od LokalPatriota in Goge do gimnazije, JSKD, z vsemi šolami itd. 5.) Analiza je zaznala težavo KCJT z upravljanjem objekta, kar Dularjeva ne zanika, a poudarja, da so o tem občino večkrat opozarjali, a žal neuspešno: »Neke vrste poslovno škodo nam delajo tudi po ukinitvi URS-a, ko so sami sklepali pogodbe o uporabi njihovih prostorov z drugimi, nam pa pustili račune. Samo iz tega naslova nam občina dolguje preko 9.000 evrov, saj te stroške trenutno krije KCJT, njihovi računi ostajajo neplačani od decembra 2014." 6.) V gradivu za svetnike je očitek za oba javna zavoda, da se »soočajo s pomanjkanjem strateškega razmisleka o prihodnosti lastnih dejavnosti«, kar je zavrnila z besedami, da ima vsak zavod večletni program, tudi njihov zajema obdobje od 2013-2018, a se velikokrat pri realizaciji zamisli vse končna pri denarju, in da njihova strategija žal ne more biti usklajena z občinsko, saj ta strategije za področje kulture od leta 2010 sploh nima. 7.) Očitajo jim, da v zadnjih 20 letih ni bilo razvoja, ne sinergijskih učinkov, pri čemer je Dularjeva dodala, da bi mogoče res lahko bili večji, da pa jim zamisli o razvoju ob primerni podpori nikakor ne manjka.

Pisma podpore od Trsta do Ljubljane

Tako KCJT kot Agencija za šport sta na to temo povprašali sorodne organizacije po državi in pri obeh so bili nemalo presenečeni nad odzivom. »Nastavili smo si ogledalo in bili zelo presenečeni, kaj si o nas mislijo ostale kulturne institucije. Na te stvari bi morala biti naša občina ponosna,« je dejala direktorica o 19 mnenjih glede KCJT, ki so jih prispevali Združenje kulturnih domov in ustanov Slovenije KUDUS, SNG Nova Gorica, SNG Maribor, iz Slovenskega gledališkega inštituta, Mestnega gledališča ljubljanskega, Slovenskega mladinskega gledališča, novomeške gimnazije ipd. Danes so v imenu Agencije za šport (vodstvo oz. v.d. direktorja Matjaž Kuzma se novinarske konference ni udeležil) dejali, da so podobna pisma podpore prejeli tudi oni, in sicer od Olimpijskega komiteja Slovenije, Zavoda RS za šport Planica, Združenja športnih centrov Slovenije… »Oba zavoda sta v širšem prostoru postala blagovni znamki in takšna združitev bi to v hipu zrušila,« je dodala Štampoharjeva.

»Resnično nismo proti spremembam in pri tem radi sodelujemo, a naj se ne delajo z vratolomno hitrostjo. Obljubljali so nam dialog in sodelovanje. Če bi do tega res prišlo, bi bilo gradivo za četrtkovo sejo precej drugačno,« je še rekla Dularjeva.

Med zbranimi na novinarski konferenci je bila tudi dolgoletna kulturna delavka Staša Vovk, ki je dejala, da kultura mora delati na svoj način, saj »ima svoje naloge in svojo pamet, ne potrebuje športnih trenerjev in enako velja obratno«, pa dolgoletni prvi mož Agencije za šport Rafko Križman, ki je tudi v imenu Olimpijskega komiteja dejal, da agencija deluje dobro in da že od nekdaj sodeluje na vseh večjih prireditvah v mestu, ne le športnih: »Še vedno hranim vrsto zahval raznoraznih društev, tudi študentskega, pod katerega se je podpisal sedanji župan.«, letošnja prejemnica grba MO Novo mesto in vodja območnega JSKD Klavdija Kotar pa je dodala, da je prišel čas, ko se "je treba postaviti za kulturo in posledično za KCJT, ki ga v tem ne podpirajo le novomeška, temveč tudi okoliška društva."

Dopolnjena objava - mnenje v.d. direktorja Agencije za šport Matjaža Kuzme:

Kot omenjeno, predstavnikov Agencije za šport na današnji novinarski konferenci ni bilo, od sredine tega meseca pa jo kot vršilec dolžnosti direktorja vodi Matjaž Kuzma. Ta je danes za Dolenjski list povedal, »da je politično neaktiven in da se v službenem času ne udeležuje neslužbenih zadev.«

Tudi kolegom v KCJT je ob petkovem sklicu novinarske konference dejal, da ga danes ne bo, »obenem poudarjam, da bodo morebitna podana stališča zaposlenih Agencije za šport Novo mesto, njihovo osebno mnenje, in ne mnenje zavoda. Zavod kot celota se je namreč z mnenji nekaterih sodelavcev do združevanja opredelil že v oktobru 2015, in sicer s strani tedanjega direktorja na pobudo g. župana. Osebno imam še vedno enako stališče kot sem ga podal 5.10.2015, takrat kot vodja športnih programov na agenciji. Kolikor mi je znano se Svet zavoda Agencije za šport Novo mesto na sejah Sveta zavoda do sedaj še ni opredeljeval s sklepom o predlogu MO Novo mesto, o združevanju Kulturnega centra Janeza Trdina in Agencije za šport Novo mesto.«

Kuzma je odločno zanikal govorice, da naj bi zaposlenim na agenciji udeležbo na novinarski konferenci prepovedali.