V Galeriji Božidar Jakac Kostanjevica na Krki v juliju poteka mednarodni simpozij kiparjev Forma viva 2017. Letošnji udeleženci so Meng Gao iz Kitajske, Poljak Ryszard Litwiniuk in Primož Pugelj iz Slovenije. Simpozij bodo zaključil drevi ob 20. uri s slovesnim odprtjem novih kipov.

Letošnja Forma viva je sedemindvajseta po vrsti na delovišču v Kostanjevici na Krki, kot je pred dnevi pojasnil direktor galerije Goran Milovanovič. »Letos smo zopet nekoliko bolj povezali delovišči Kostanjevici na Krki in Seče pri Portorožu, saj smo za obe delovišči izbrali po tri kiparje z eno strokovno komisijo, v kateri so bili predstavnik Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu, predstavnik Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter predstavnika hiš, ki skrbita za obe delovišči, torej Obalnih galerij Piran in Galerije Božidar Jakac. Za Kostanjevico na Krki smo prejeli sto štirinajst prijav iz devetintridesetih držav, zato je imela komisija precej težko delo, kljub dejstvu, da opažamo manko kiparjev, pri katerih bi se dalo že iz predloge razbrati, da je mojster pri delu z lesom in da bo kompleksno in zahtevno skulpturo v enem mesecu lahko tudi dejansko izdelal.

Zdaj, ko se letošnja akcija bliža zaključku, lahko rečemo, da je bil izbor komisije zelo kvaliteten, da so vsi trije kiparji mojstri svojega poklica tako v tehničnem smislu kot tudi sveži in aktualni v svoji likovni poetiki. Skulpture vseh treh so nasičene s simbolnim pomenom, pri čemer v ta prostor prinašajo izkušnje različnih svetovnih kultur,« je rekel Milovanović.

Ryszard Litwiniuk

Ryszard Litwiniuk se je rodil leta 1966 v mestu Olsztyn na Poljskem. Diplomiral je iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Gdansku. Živel in delal je v Kanadi, od vrnitve na Poljsko živi in ustvarja v Varšavi in regiji Żuławy. Deluje na področjih kiparstva, grafike in instalacij. Svojo skulpturo na kostanjeviškem simpoziju je imenoval Prehod (Transition). »Skulptura predstavlja spiralo. Zaznamuje gibanje časa. Spirala gre v nedogled. Ampak na spirali lahko opazuješ tudi en sam del in ta del v množici neskončnega števila takih delov prinaša svoje sporočilo,« pravi.

Kateri čas je danes, kaj prinaša? Ryszard odgovarja: »Ameriške sanje vključujejo to, da je umetnost vse, kar lahko prodaš. Ampak umetnost ni fizična.«

Tokrat dela z lesom, sicer uporablja tudi druge, a vselej naravne materiale. Najraje dela z lesom, s tem je delal tudi največ. Material moraš spoznati in potem lahko delaš z njim, je njegovo vodilo. Srečuje veliko posebnih dreves. Tako imajo na Poljskem večstoletni hrast. Ime mu je Bartet. Tako je mogočen, da ga komaj objame dvanajst do petnajst ljudi. Ryszard je bil pri njem.

Ryszard drevesa ne poseka. K drevesu pristopi s spoštovanjem. Ko drevo pade samo ali ga posekajo drugi, mu Ryszard da novo življenje, novo obstajanje. Drevo samo govori zgodbo, ki jo on kot umetnik želi prepoznati in povedati s svojim umetniškim ustvarjanjem naprej. Starejše ko je drevo, več generacij je v njem in več je človeških generacij v času, ko drevo raste. Generacije drevesa – generacije človeka. V tem pogledu je drevo časovna kapsula z zapisi, zanimivimi tudi za človeka.

Neskončnosti je podobno tudi umetnikovo popotovanje po svetu. Najbrž s to mislijo je Ryszard na Poljskem, torej v svoji domovini, naredil skulpturo gnezda. »To je lahko gnezdo štorklje. Štorklje potujejo po svetu, a se vračajo v gnezdo,« pravi. Zato je naredil gnezdo na Poljskem. Gnezdo je iz korenin. »Potujem po svetu, a se vračam domov v 'gnezdo', tam so moje korenine,« pravi Ryszard.

Je Poljska obljubljena dežela za umetnike? Ryszard o tem pravi: "Ni obljubljene dežele za umetnike. Ni idealnega prostora za umetnike, a se v vsakem prostoru da živeti."

Primož Pugelj

Primož Pugelj se je rodil leta 1973 v Kopru. Diplomiral in magistriral je na oddelku za kiparstvo Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, vmes se je študijsko izpopolnjeval tudi na Univerzi v Ameriki. Živi in dela v Vnanjih Goricah. "Osnovna oblika, ki v zadnjih letih prepoznavno zaznamuje Pugljevo delo, je stiliziran človeški obraz, predstavljen v obliki maske. Maske izdeluje v različnih velikostih, materialih in tehnikah (beton, železo, poliuretan, grafit), odvisno od vsebine dela," so zapisali v galeriji, kjer so še izpostavili: "Skulptura En rez (One cut), ki jo je Primož Pugelj ustvaril na Formi vivi, nadaljuje njemu lastno likovno poetiko obrazov, ki je v tokratni izvedbi nekoliko voluminozno nadgrajena ter postavljena v paru kot svojevrsten dialog, ki izhaja iz enega."

Primož Pugelj je pojasnil, da ustvarja dve glavi, ki bosta obrnjeni ena proti drugi. V eni glavi je 999 letev, slučajno je tako, ni načrtoval števila. "Glavi se bosta gledali. Zanimivo bo, da nastajata v istem kalupu, ampak so letvice, iz katerih ju sestavljam, drugače rezane. Ena glava je tako rezana od zgoraj dol, v drugi glavi so letve rezane od leve proti desni. Ob tem je zanimivo, kako se v istem kalupu lahko dogajajo različne stvari. To se bo videlo tudi na glavah in to je poudarek umetnine. Zanimivo bo opazovati. Pustimo opazovalcu, kaj vidi v umetnini, kaj doživlja ob njej. Umetnost je dobra v tem, da nas za določen čas 'odpelje',« pravi Pugelj.

Pri tem, kar ob obeh obrazih omenja Pugelj, gre za način, ki ga omenja velik poznavalec vzhodnjaške kulture Okakura Kakuzô v svoji Knjigi o čaju. Ta pouči bralca, da vzhodnjaki nekatere svoje vrtne lope za pitje čaja nemalokrat opremijo samo z mizico za čaj in s stoli, z ničemer drugim. Ampak to praznino gostitelj in gost doživljata kot izraz največje gostoljubnosti in spoštljivosti: v praznem prostoru se človek lahko svobodno, ne da bi ga kdo usmerjal s tapiserijami, z vazami in s podobno opremo, s poglobljeno mislijo vsaj malo izmakne enolični vsakdanjosti.

Meng Gao

Z Vzhoda, iz Kitajske, prihaja tokrat v Kostanjevico na Krki že omenjeni Meng Gao. Rojen je bil leta 1959 v mestu Hahhot v Mongoliji. Leta 1982 je iz kiparstva diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Pekingu in potem magistriral na Akademiji za likovno umetnost v mestu Guangzhou, kjer je zaposlen kot izredni profesor. Doktoriral je na oddelku za umetnostno zgodovino Akademije za likovno umetnost v Pekingu. Živi in dela v Pekingu in Guangzhouu na Kitajskem. »Tradicionalno izvedena skulptura Menga Gaa Prašič in hiša (Pig and house) skriva v sebi močan in trajnostno naravnan simbolni pomen. Skulptura je pravzaprav pismenka za družino in je sestavljena iz pismenk za hišo in prašiča,« so organizatorji kostanjeviške Forme vive zapisali o tokratnem umetnikovem ustvarjanju v Kostanjevici na Krki.

Meng Gao ima, kot je povedal, v svojem kiparskem opusu med drugim tudi kip ženske s košaro tulipanov, ki ga je postavil v Turčiji. Ampak prašiči so njegova prepoznavna tema. Ta, ki dobiva mesto na kostanjeviški Formi Vivi, ima poseben izraz. Je jezen? Je srečen? »Mogoče sanja. Vsak ima svoje sanje, prašič tudi,« je Meng Gao pojasnil ob svojem najnovejšem, kostanjeviškem kipu.

Simpozij Forma viva, kot nemara večina takih umetniških srečanj, poteka vsaj malo v duhu filozofove izjave: vsaka glava mora imeti roko, ki naredi, kar se glava spomni. Ker bi bila na Formi vivi, ki so ji odmerili en mesec časa, samo glava premalo, so z umetniki dnevno pri uresničevanju umetniške zamisli med drugimi Nejc Jordan, Franci Gramc in Miha Štokar.

Članek je bil objavljen v Dolenjskem listu 27.julija 2017