Po včerajšnjem povečanju sedemdnevnega povprečja novih primerov okužbe s sars-cov-2, ki je bilo posledica skromnega izkupička s Prešernovega praznika prejšnji ponedeljek, se je to povprečje zdaj znova nekoliko znižalo.

Včeraj so namreč v Sloveniji s PCR testi potrdili 1097 novih primerov okužbe, pri čemer so opravili 5115 testov. Delež pozitivnih testov je bil z 21,4 odstotka sicer razmeroma visok, kažejo podatki Sledilnika za covid-19. Prejšnji torek so odkrili nekoliko več novookuženih, in sicer 1338, pri čemer to število vključuje tudi rezultate hitrega testiranja, ki jih takrat praviloma še niso potrjevali s PCR testi. S 17,37 odstotka je bil delež pozitivnih PCR testov sicer nižji. Zaradi nove spremembe strategije je zdaj natančna primerjava med dnevi nekoliko težja, saj ni znano, kakšen delež včerajšnjih primerov predstavljajo hitri testi iz ponedeljka, ki so jih nato včeraj potrdili s PCR testi, a to na sam večdnevni trend ne bi smelo pretirano vplivati. V ponedeljek je bilo sicer opravljenih kar 37.830 hitrih testov, včeraj pa 19.962.

Med občinami z novimi okužbami izstopajo Celje s 34 okužbami, Cerknica s 14, Domžale z 22, Koper s 66, Škofljica z 20 in Trebnje s 16 okužbami. V Ljubljani so jih odkrili 150, v Mariboru pa 51.

Po podatkih sledilnika se je včeraj znižalo tudi število aktivnih primerov okužbe, ki je znašalo 11.639.

Zmanjšuje se tudi pritisk na slovenske bolnišnice. Danes zjutraj je bilo v bolnišnicah hospitaliziranih 648 covidnih bolnikov (včeraj 691), od tega jih je 126 potrebovalo intenzivno terapijo (včeraj 135). Na žalost je 12 bolnikov, okuženih s sars-cov-2, umrlo. Spomnimo, v skladu z vladnim načrtom sproščanja ukrepov bi se moralo število hospitaliziranih bolnikov znižati na največ 500.

V SB Novo mesto imajo danes 39 covid bolnikov (včeraj 42) - dva so sprejeli in jih pet odpustili.

V SB Brežice pa pa imajo le še 9 bolnikov z novo koronavirusno boleznijo, saj so jih še sedem odpustili (še včeraj jih je torej bilo 16).

Dodano ob 13.10:

Krek: Po padcu števila okužb stagnacija, ki skrbi

Po strmem padcu števila novo odkritih okužb z novim koronavirusom se v Sloveniji po besedah direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milana Kreka sedaj nahajamo v stagnaciji, kar z epidemiološkega vidika ni dobro. Če se bo nadaljevala širitev južnoafriške in angleške različice v Evropi, lahko pričakujemo tretji val, je dejal.

"Sedemdnevna pojavnost okužb se je začela umirjati, 14-dnevna še vedno pada, a to je opozorilo, da se nam nekaj dogaja v populaciji. Po padcu, ki je bil zelo strm, prihaja do stagnacije, kar je prognoza, ki ni lepa. Želel bi, da bi bilo drugače, da gremo hitreje navzdol, a žal podatki ne kažejo tako," je Krek povedal na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19.

Poudaril je, da so ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa še vedno ključnega pomena, enako tudi testiranje prebivalstva. "Več ljudi testiramo, več najdemo pozitivnih in torej več okuženih izoliramo in tako zmanjšamo prenos virusa v populaciji," je dejal.

Sistem cepljenja proti covidu-19 v Sloveniji je po Krekovih besedah zelo dober, kar med drugim kaže podatek, da je po številu uporabljenih odmerkov cepiva na tisoč prebivalcev pred vsemi sosednjimi državami.

Do konca februarja naj bi Slovenija prejela skupno 127.590 odmerkov cepiva proti covidu-19 in marca predvidoma vsaj 129.450. Do začetka tega tedna so s prvim odmerkom cepili 70.888 ljudi, kar predstavlja 3,4 odstotka prebivalstva, z obema odmerkoma pa 47.693 oziroma 2,3 odstotka ljudi.

Po Krekovih besedah bodo naslednji teden cepljeni vsi oziroma še zadnji starejši od 80 let, ki so jih njihovi osebni zdravniki doslej uvrstili na prednostni seznam. Poudaril je, da prijave starejših od 80 let stalno prihajajo, zato ta seznam ni dokončen, ta starostna skupina pa bo za vedno ostala prednostna za cepljenje.

mRNK cepiva, kakršna izdelujejo podjetja Pfizer, BioNTech in Moderna, bodo praviloma uporabljali za starejše od 80 let ter oskrbovance domov za starejše in zdravstvene delavce, starejše od 65 let, ki doslej še niso bili cepljeni. V nadaljevanju bodo ti cepivi uporabili za osebe, stare nad 75 let, nato starejše nad 70 let in posebej ranljive kronične bolnike ne glede na starost.

Cepivo proizvajalca AstraZeneca uporabljajo za posebej ranljive kronične bolnike od 18 do 64 let ter nepokretne osebe, ki jih cepijo na domu. Prav tako je namenjeno zdravstvenim delavcem, institucionaliziranim osebam ter zaposlenim in učencem v zavodih za osebe s posebnimi potrebami, v starosti od 18 do 64 let, ki doslej še niso bili cepljeni.

V nadaljevanju bodo cepivo AstraZenece uporabljali za cepljenje kroničnih bolnikov do 64 let, zdrave osebe od 60 do 64 let, nujne službe in nato ostalo prebivalstvo.

Zaenkrat so v uradnem registru NIJZ zabeležili 1312 prijav neželenih učinkov pri 112.822 cepljenjih, večinoma gre za splošne težave in spremembe na vbodnem mestu, slabost in prebavne težave.

Količine cepiva v posameznih krajih naročajo cepilni centri, običajno zdravstveni domovi, ki zberejo naročila pri zdravnikih. Ker imajo ti različne strukture bolnikov, se stanje med njimi razlikuje. "Ključen je lečeči zdravnik. On odloča, kdo ima prioriteto v njegovi ambulanti," je poudaril Krek.

Glede ostalih cepiv na trgu je pojasnil, da Slovenija vztraja pri potrjevanju s strani Evropske agencije za zdravila (Ema). "Zavedamo se, da moramo imeti pri cepljenju zelo visok standard in tega dosežemo samo, če gremo prek Eme," je dejal.