Vodstvo nekoč slovenskega trgovskega podjetja, ki je danes v tuji lasti, ima gluha ušesa za proteste in prošnje prizadetih občanov, krajevnih skupnosti in županov.

Kapital - sveta vladar

Razlogi za zapiranje trgovin so jasni. Da bi zvedeli zanje, ne potrebujemo v celofan zavitih sporočil za javnost službe za stike z javnostmi. Zapirajo jih, ker jim te trgovine ne prinašajo dobička. To je preprosta logika kapitala. Nobene sentimentalnosti in empatije ne pozna ta logika. 

Prizadeti niso tisti, ki živijo na enem in imajo službo na drugem koncu mesta ali celo v nekem bolj oddaljenem kraju. Ko se že vozijo naokoli, se zapeljejo še v (mega, super, hiper …) nakupovalni center na obrobju mesta z ogromnim brezplačnim parkirnim prostorom. Prizadeti so predvsem starejši, ki nimajo ali ne vozijo več avtomobila in zmorejo le še nekaj sto metrov hoje. Ampak koga brigajo ti ljudje. Imajo nizke pokojnine in že tako bolj malo pojejo. Preprosto niso za kapital zanimivi potrošniki.

Preberite še ...

Zdravje

Težava, ki se zdi nedolžna, je lahko znak za alarm

Trgovine včasih

Zakaj majhne trgovine v središču naselij zapira le Mercator? Ker druge trgovske verige razen redkih izjem nimajo majhnih trgovin sredi naselij. Nekoč ni bilo velikih trgovin na robu mest, bile so samo štacune, do katerih se je dalo priti peš. Starejši se še spomnimo trgovca za pultom s policami za hrbtom. Na zalogi je imel eno vrsto masla, olja, sladkorja, soli, belo in črno moko pa beli in črni kruh ter žemlje in pet vrst bombonov, ki ti jih je natresel v škrnicelj in stehtal na tehtnici z utežmi. Kar se krem tiče, si lahko izbiral med Soleo in Niveo. Vse je imel, kar so ljudje potrebovali.

Imeli smo domače trgovce, na Dolenjskem je bila to Dolenjka, in nacionalnega, Mercator, ki je v devetdesetih letih pokupil in prevzel vse domače, tudi Dolenjko. Res so se na začetku devetdesetih kot gobe po dežju začele pojavljati majhne zasebne trgovine, ki pa neenake tekme z veliko večjimi tekmeci, ki so pri dobaviteljih lahko izposlovali bistveno nižje nabavne cene, niso dolgo zdržale. 

Zapira se še marsikaj drugega

A zapiranje majhnih trgovin sredi naselij ni neka posebnost. Enako se dogaja s poštnimi in bančnimi izpostavami in celo z bankomati. Je to dobro? Ni! Pa ni to slabo le za tistih nekaj upokojencev, ki lahko zdaj fasungo in dnevne nakupe živil opravijo le po spletu, česar večina teh ljudi ni vešča, ampak so posledice precej širše.  

Ste se kdaj vprašali, zakaj so bile prometne konice v večjih mestih le v času, ko so se ljudje vozili na delo in z dela, danes pa trajajo še v pozno popoldne, vse do večera? Ne le zato, ker popoldne starši vozijo otroke v glasbeno šolo, k verouku, na nogomet in v plesno šolo. Predvsem zato, ker se ljudje z enega konca mesta na drug konec peljejo kupit kruh in mleko. Pa obenem ves čas poslušamo o spodbujanju trajnostne mobilnosti.