arhiv DL

Pomanjkanje zdravnikov in nezanimanje mladih za specializacijo družinske medicine skrbita zdravstvene domove – Kadrovska podhranjenost vodi v preobremenjenost zaposlenih – Po mlade zdravnike v tujino, spodbuda domačih s štipendijami – Bolnišnice iščejo zdravnike in administrativno-tehnično osebje

Brez izbranega osebnega zdravnika je danes v Sloveniji že več kot 130.000 ljudi. Zdravstveni domovi (ZD) se po besedah njihovih direktorjev spopadajo z mnogimi izzivi. Težave se pojavljajo z zaposlovanjem zadostnega zdravstvenega kadra, zato so zdravstveni delavci preobremenjeni, specializacija družinske medicine pa mladim ni zanimiva, zato vodilni s štipendijami in z iskanjem kadrov v tujini skušajo rešiti pomanjkanje osebnih zdravnikov. Tudi bolnišnice imajo težave pri zaposlovanju osebja na vseh področjih, a za zdaj, zatrjujeta obe regijski bolnišnici, to ne vpliva na izvajanje dejavnosti.

arhiv DL

arhiv DL

arhiv DL

arhiv DL

»Neodzivnost, ignoranca, zanikanje, neodločnost in nesposobnost zdravstvene politike so pripeljali do trenutka, ko v Sloveniji ni mogoče izvajati vse pričakovane zdravstvene dejavnosti na primarni ravni,« je do trenutnega stanja kritična direktorica ZD Trebnje Karmen Lukše. Pojasni, da bi v domu potrebovali 11 zdravnikov za izvajanje dejavnosti splošnih ambulant in dodatnih 5 zdravnikov za izvajanje nujne medicinske pomoči (NMP), zaposlenih pa je 8. Glavna ovira, zaradi katere se družinski zdravniki ne odločajo za delo pri njih, pravi direktorica, je ta, da se morajo vsi zdravniki družinske medicine vključevati v delo 24-urne urgentne službe, kar pomeni pogostejše delo popoldne, ob koncu tedna in ponoči. Dodaja, da imajo vzpostavljene mehanizme nematerialnega nagrajevanja vseh zaposlenih, tudi zdravnikov, vendar kljub temu niso dovolj uspešni pri zaposlovanju. V zadnjem letu niso uspešni niti z zaposlovanjem zdravnikov iz tujine, zaposlili so le enega.

Pomanjkanje kadra na vseh področjih

V ZD Krško pomanjkanje v pediatriji rešujejo s povečanim obsegom dela. »Potrebovali bi specialista pediatrije in interne medicine, zobozdravnika in specialista družinske ali interne medicine,« razlaga direktorica Tatjana Fabjančič Pavlič in dodaja, da pomanjkanje kadra občutijo tudi pri zaposlovanju logopedov, psihologov, čistilk, laboratorijskih tehnikov in zobozdravstvenih asistentk. Pomanjkanje zdravnikov in zobozdravnikov imajo v ZD Brežice. »Zdravniške specializacije, za katere zaznavamo dodatne potrebe, so medicina dela, prometa in športa, urgentna medicina, ginekologija in porodništvo ter psihiatrija,« pove direktor Dražen Levojević.

Preobremenjenost in slabši odnosi

Nezanimanje za družinsko medicino močno opažajo v ZD Metlika, kjer že leta niso zaposlili kakega specializanta družinske medicine, razlaga direktorica Duška Vukšinič. »Ob kadrovskem izpadu se obveznosti prerazporedijo na druge delavce, ki so že tako polno obremenjeni na svojih deloviščih, kar vodi do nezadovoljstva in slabših odnosov med sodelavci,« pravi direktorica in dodaja, da trenutno polno delujejo vse njihove dejavnosti razen kardiologije.

Zunanji izvajalci niso dolgoročna rešitev

Da bi opredelili vse paciente, ki so trenutno brez izbranega osebnega zdravnika na območju, ki ga pokriva ZD Ribnica, bi potrebovali dva dodatna zdravnika družinske medicine in enega pediatra. »Del storitev, npr. ortodontske, opravimo z zunanjimi izvajalci, vendar to ni dolgoročna rešitev. Ves čas imamo odprte razpise, ponujamo štipendije, kandidate iščemo tudi v tujini,« pravi direktor Andrej Lampe.

V ZD Novo mesto pojasnjujejo, da kljub ponavljajočim se razpisom poleg specialistov družinske medicine in pediatra težko pridobivajo tudi druge kadre, predvsem srednje in diplomirane medicinske sestre, psihologe, logopede, radiološke inženirje in laboratorijske tehnike. V zadnjih letih se trudijo nagovarjati bodoče zdravnike že med študijem ali opravljanjem pripravništva. »Nagovarjamo jih, da se pri nas zaposlujejo v sklopu sekundariata, ko spoznavajo različne specializacije in nato kandidirajo kot že znani kandidati za specializacijo. Tako se trudimo zajeziti tudi odhajanje specializantov po končani specializaciji,« sporočajo iz ZD Novo mesto.

Po zdravnike na tuje, postopki dolgi

Izvajanje zdravstvene oskrbe v ZD Kočevje otežujejo upokojitve in odhodi zdravnikov. »Pomanjkanje in odsotnosti družinskih zdravnikov urejamo z organizirano akutno ambulanto, v katero se vključujejo tudi koncesionarji in zunanji pogodbeniki, obremenjena pa je tudi nujna medicinska pomoč,« razlaga direktor Gregor Košir in dodaja, da so v postopku pridobivanja licence za delo petih zdravnikov iz tujine. »Pridobitev licence traja približno dve leti, saj vključuje izpit iz slovenskega jezika, odredbo in opravljanje poizkusnega obdobja pod mentorstvom, morebitne dodatne izpite in drugo,« pravi Košir.

SB Novo mesto: malo urgentnih zdravnikov

Iz Splošne bolnišnice Novo mesto sporočajo, da imajo največji primanjkljaj administrativno-tehničnega kadra in urgentnih zdravnikov. Potrebujejo predvsem zdravnike internističnih strok. »Ker se urgentni zdravniki raje zaposlujejo v prehospitalnih enotah v zdravstvenih domovih, na urgenci delajo specialisti internisti, njih pa je premalo v specialističnih ambulantah in na oddelkih.«

SB Brežice: težave pri nadomeščanju

arhiv DL

V Splošni bolnišnici Brežice imajo največ kadrovskih težav s pridobivanjem medicinskih sester za nadomeščanje daljših bolniških in porodniških odsotnosti. »Pomagamo si s študentskim delom in pogodbenim delom z ljudmi, ki so zaposleni drugje. V pomoč so nam tudi pripravniki,« razlaga direktorica Anica Hribar. Tudi v Brežicah imajo pomanjkanje na administrativno-tehničnem področju. Pomanjkanje kadra, pravi direktorica, ne vpliva na hospitalno dejavnost, zaradi daljše odsotnosti enega od ortopedov opravljajo le manj programa v ortopediji.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista. Jutri izide nova.