Profimedia

Pregled prinaša primerjalni pregled učinkovitosti, kakovosti in neodvisnosti pravosodnih sistemov držav članic Evropske unije. Kot so sporočili iz Bruslja, pregled kaže, da javnost v večini članic EU meni, da se je neodvisnost sodstva v primerjavi z lani izboljšala ali ostala stabilna.

Kot so sporočili z ministrstva za pravosodje, se Slovenija tudi letos umešča med države z razmeroma stabilnimi kazalniki, ob zaznanih premikih na področjih digitalizacije sodstva in izboljšanja dostopa do pravnega varstva za ranljive skupine.

Tako kot v številnih državah članicah pa so v pregledu opozorili, da postopki v primerih pranja denarja še naprej trajajo razmeroma dolgo. Iz poročila je sicer razvidno, da so se leta 2023 na prvi stopnji v Sloveniji ti postopki še podaljšali, tako da je bila po Grčiji in Španiji tretja z najdaljšim trajanjem postopkov na tem področju v letu 2023.

Na ministrstvu so ob tem izpostavili, da to zahteva nadaljnje strateške razmisleke o ustrezni organiziranosti in specializaciji ter o učinkovitem procesnem okviru za obravnavo tovrstnih, pogosto kompleksnih zadev. Rezultati bodo tudi v prihodnje služili kot ključno orodje za usmerjanje reformnih naporov, so dodali.

Po oceni ministrstva sicer pregled kaže, da slovenski pravosodni sistem še naprej deluje v okvirih funkcionalne učinkovitosti, čeprav ostajajo izzivi pri dolžini trajanja postopkov, zlasti v civilnih in gospodarskih zadevah na prvi stopnji ter v upravnih sporih. Dodali so, da nadaljujejo prizadevanja in ukrepe za dodatno optimizacijo procesov in zmanjševanje zaostankov, tudi ob podpori evropskih instrumentov za odpornost in okrevanje.

Na področju digitalizacije se Slovenija uvršča med države, ki so v zadnjih letih okrepile dostopnost pravosodnih storitev s pomočjo elektronskih orodij. Poročilo prav tako prepoznava pozitiven razvoj ukrepov za izboljšanje dostopa do pravnega varstva za žrtve nasilja, starejše osebe in druge ranljive skupine. Ugotavljajo tudi, da se je v Sloveniji v zadnjem letu skrajšalo povprečno trajanje sodnih postopkov v primerih korupcije.

Na ministrstvu so izpostavili, da bodo ugotovitve pregleda vključili v tekoče analize stanja in jih upoštevali pri oblikovanju ukrepov za nadaljnji razvoj sodnega sistema, zlasti v okviru strateških usmeritev za krepitev pravne države, digitalne preobrazbe pravosodja in institucionalne odpornosti sodstva.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je ob tem izpostavila pomen prenove sodniške zakonodaje, ki prinaša pomembne spremembe, katerih cilj je izboljšanje delovanja sodstva in povečanje učinkovitosti pri reševanju sodnih zadev.