Zamude pri izgradnji druge faze Ceroda in nestrinjanje z nekaterimi odločitvami njegovega vodstva oz. največje lastnice, so sinoči terjale svoj prvi davek. Krčani so namreč 32 milijonov evrov težkemu projektu, v katerega bi morali vložiti približno 750 tisočakov, rekli NE in se raje odločili za posodobitev in dograditev že obstoječe sortirnice odpadkov v Spodnjem Starem Gradu. Ta naj bi tako dobila novo sortirno linijo, ki bo omogočala mehansko obdelavo odpadkov.

Slab milijon evrov bo z okoljskimi taksami in lastnimi sredstvi v projekt prispevala krška občina, preostanek pa Kostak, ki je zadolžen tudi za nakup opreme za dodatno sortiranje odpadkov. V Krškem pridobitev gradbenega dovoljenja načrtujejo že v tem mesecu, investicija pa naj bi bila zaključena predvidoma do maja 2012.

Poleg končne cene omenjene komunalne storitve, ki naj bi bila do žepov Krčanov v sortirnici v njihovi občini precej bolj prijazna, so bile glavni razlog za takšno odločitev, kot so na sinočnji izredni seji poudarili na občini, neracionalne vožnje iz leskovške deponije na predelavo odpadkov v Lenart. "Glede na splošne ocene, da je takšen način obdelave odpadkov ekološko nesprejemljiv in ekonomsko vsaj sporen, saj se iz mešanih komunalnih odpadkov odstrani le 20 odst. težke frakcije, ter zaradi dodatnega onesnaževanja okolja zaradi nepotrebnih dodatnih prevozov v Lenart, ter na podlagi opredelitev strategije ravnanja z odpadki, ki podpira izgradnjo racionalnih sistemov obdelave odpadkov, je prišlo do zamisli, da se odpadki obdelajo v Krškem, na lokaciji obstoječega zbirnega centra, in se le preostanek odpadkov, ki so namenjeni odlaganju, odvaža na regijsko deponijo," je pojasnil krški župan Franc Bogovič in dodal, da je predlagana rešitev že konec preteklega meseca dobila tudi zeleno luč okoljskega ministrstva.

S predvideno posodobitvijo, za katero je sinoči glasovalo tudi vseh 28 na seji prisotnih svetnikov, pa naj bi se zmanjšali tudi negativni vplivi na okolje. Manj bo namreč prevozov komunalnih odpadkov, zmanjšal pa naj bi se tudi smrad, ki otežuje življenje predvsem bližnjim prebivalcem. "Vonj, ki je trenutno največji problem občanov in zaradi katerega dobivamo največ pripomb, bo odslej nadzorovan, saj bomo kompostiranje opravljali v zaprtih objektih, ki bodo minimalno vplivali na okolje," je zatrdil direktor Kostaka Miljenko Muha.

Namen približno tri milijone evrov težkega projekta pa naj bi bil v prvi vrsti predvsem zagotavljanje čim bolj ugodne cene predelave komunalnih odpadkov v krški občini, s tem pa tudi doseganje čim nižje cene ravnanja z odpadki za uporabnike. Kot zatrjujejo na občini in v Kostaku, so pričakovani stroški predelave komunalnih odpadkov v Spodnjem Starem Gradu precej nižji v primerjavi s predvidenimi stroški predelave odpadkov po projektu Cerod II. Če bodo npr. v sortirnici obdelali samo odpadke iz krške in kostanjeviške občine, bo cena za mehansko obdelavo za 11,60 evra na tono nižja od predračunske cene na Cerodu, če bo svoje odpadke v Krškem predelovala tudi sevniška občina, pa bo ta razlika še večja.