Mojca Žnidaršič

Anton Konda je uspešno suhokranjsko podjetje, ki razvija in proizvaja visokotehnološke stroje za izdelavo elektronskih komponent in zelenih tehnologij, pred 30 leti ustanovil skupaj z Jožetom Štuparjem, ki je naziv častnega občana prejel lani. Kot so povedali v obrazložitvi, je Konda mednarodno ugleden strokovnjak, ki je s svojim delom pomembno prispeval k razvoju visokih tehnologij v Sloveniji in svetu.

V zadnjih letih je podjetje, ki je izrazito izvozno usmerjeno ter neprestano vlaga v inovacije in ponuja celovite rešitve, svojo dejavnost razširilo v novi obrtni coni na Jami, ki so jo odprli ob lanskem občinskem prazniku.

»Izkazali ste mi veliko čast ob imenovanju za častnega občana Občine Žužemberk. Menim, da je to največja nagrada, ki jo lahko prejmeš v življenju, saj ti jo podelijo tvoji sokrajani, v mojem primeru tudi v rojstnem kraju, tukaj prav v bližini. Menim, da to priznanje ne pripada le meni osebno, ampak vsem mojim sodelavcem, bivšim, žal nekaterim tudi že pokojnim, s katerimi smo ustvarjali zgodbo o poslovnem uspehu vseh podjetij, za katere še vedno včasih rečemo bivše Iskre. Brez zadržkov lahko rečem, da smi skupaj uspeli ustvariti blizu 400 kakovostnih delovnih med z visoko dodano vrednostjo, ki nastopajo na svetovnem trgu,« je v nagovoru zbranim v objemu slikovitega žužemberškega gradu po prejemu visokega priznanja dejal Konda.

Med drugim je izpostavil, da moraš za uspeh v poslu imeti znanje, pogum, dobre sodelavce, vztrajnost, kanček sreče in dobro poslovno okolje, kjer lahko uresničiš cilje.

Kdo so ostali nagrajenci?

Srebrni grb Občine Žužemberk je prejela družinska turistična kmetija Domačija Novak iz Sadinje vasi pri Dvoru, ki letos praznuje 50 let delovanja. Kot so dejali, je daleč naokoli prepoznana kot prostor doživetij in odlični domači hrani, prav tako pa tudi po svoji dobrodelnosti, saj že vrsto let nesebično pomagajo domačim društvom, s svojim delom pa skrbijo za promocijo občine in turizma tudi zunaj meja.

Mojca Žnidaršič

Bronasti grb je šel v roke Tjaše Primc, direktorice Zavoda Žužemberk, ki je v enem letu njegovega obstoja s svojim pozitivnim pristopom, marljivostjo in odgovornostjo izpeljala vrsto dogodkov v občini, med katerimi so še posebej izpostavili drsališče v gradu. Zaslužna je tudi za povezovanje društev v okolju, promocijo suhokranjske kulture in pozitivnih vrednot, sicer pa je vpeta v različna področja delovanja v občini.

Pisno priznanje občine so prejeli Boštjan Koler iz Kulturnega društva Šmihel pri Žužemberku, Čebelarsko društvo Dvor, Mojca Obrstar, predsednica Kulturnega društva Hinje, Društvo kmečkih žena Suha krajina, ki letos praznuje 30 let delovanja, Vinko Longar, vsestransko dejaven na območju ajdovške planote, Jože Maver, vodja režijskega obrata, javni delavec Silvo Koželj, Eva Skube, aktivna članica PGD Ajdovec in DPM Suha krajina, ter Športno društvo Fratko.

Mojca Žnidaršič

Županova pisna priznanja pa so dobili Športno društvo ZaReZa, Matej Hren, Mihaela Ožbolt in Edvard Jerše.

Preberite še

Kultura

Odlična ideja za poletni izlet po Sloveniji

Pomembne naložbe

»Spoštovani nagrajenci, hvala vam za vaš zgled, trud in predanost. Vaše delo ni samoumevno, naj bo vaša energija spodbuda tudi drugim, da vztrajajo in prispevajo po svojih najboljših močeh. Ponosni smo na vas,« je poudaril domači župan Jože Papež, ki se je v govoru dotaknil tudi večjih naložb v občini.

»Na področju infrastrukture smo uspešno zaključili največji projekt suhokranjski vodovod. Kljub tej veliki, 17- milijonski investiciji, za občino Žužemberk pa vodovodno omrežje še zdaleč ni bilo v celoti izvedeno. Kraji, ki so bili brez oskrbe s pitno vodo, šele sedaj dobivajo za življenje najpomembnejšo dobrino z gradnjo sekundarnih vodov, dejansko bomo ravno s temi investicijami dosegli, da bo pitna voda dosegla vsak dom,« je dejal.

Mojca Žnidaršič

Hkrati nadaljujejo tudi z izgradnjo kanalizacijskega omrežja na območju Dvora in Sadinje vasi, z gradnjo infrastrukture v nekdanjem peskokopu v Kleku pa bo končno lahko zaživel tudi gasilski poligon, ki bo služil izobraževanju in usposabljanju gasilcev. »Za rekonstrukcijo državne ceste in križišča v Žvirči vasi sem se prizadeval že od začetka svojega prvega mandata v letu 2018. Veliko napora je bilo vloženega v to, da se bo sedaj promet odvijal varanje, predvsem pa da bo to največja pridobitev za tamkajšnje vaščane. Vas bo dobila novo podobo in verjamem, da bo s to in s tem prišel tudi novi optimizem,« je povedal župan in omenil še načrtovano prenovo občinske stavbe na Grajskem trgu 26.

Čeprav majhne, so občine ključni motorji razvoja

Kot je dejal slavnostni govornik predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič, z velikim veseljem in občudovanjem spremlja dosežke majhnih, a energičnih in zavzetih lokalnih skupnosti, takšne kot je občina Žužemberk.

»V državnem svetu menimo, da je bila reforma lokalne samouprave, ki je omogočila nastanek manjših občin, pomemben in potreben korak. Čeprav geografsko majhne, so občine ključni motorji razvoja, še posebej podeželja. Obenem v državnem svetu menimo, da bi sistem lokalne samouprave lahko še nadgradili z uvedbo druge ravni - z vzpostavitvijo pokrajin. Evropska skupnost tak sistem priporoča, Slovenija pa ima še celo zapisano to v ustavi. Kljub prizadevanje v preteklosti in sedanjosti pa z uvedbo pokrajin doslej še ni bilo zbrane zadosti politične volje,« je opozoril in dodal, da je Državni svet večkrat opozoril na to sistemsko pomanjkljivost, saj brez učinkovite regionalne ravni ostaja izvajanje večjih razvojnih pobud oteženo.

Mojca Žnidaršič

Z vzpostavitvijo pokrajin in posledično s skladnim regionalnim razvojem bi tudi mladim omogočali več možnosti za razvoj kariere v domačem kraju, je menil Lotrič. »S tem bi zmanjšali trend odseljevanja mladih, ki danes pogosto zapuščajo svojo domačo okolico, prav zaradi pomankanje priložnosti za zaposlitev. Močnejše regije bi lahko bolj usklajeno načrtovalo razvojne projekte in ustvarjala nova delovna mesta, kar je bistveno za ohranjanje vitalnosti in trajnosti podeželja.«

Prav tako je pomembno, je dodal, da država prisluhne lokalnim izzivom na vseh področjih družbenega življenja, med katerimi so varnost, socialna kohezija in integracija ranljivih skupin. »V Državnem svetu se zavedamo, da je učinkovita podpora lokalnim skupnostim nujna za reševanje perečih vprašanj, kot je recimo romska problematika. Zato smo podprli predlog šestih zakonov, ki so jih pripravili župani jugovzhodne Slovenije in katerih namen je reševanje te problematike. Žal ti zakoni v državnem zboru niso dobili zadostne podpore.«

Le z učinkovitim, celovitim pristopom lahko zagotovimo enakost pred zakonom ter uspešno sobivanje vseh občank in občanov, je menil Marko Lotrič in še izpostavil, da je integracija koristna predvsem za romsko skupnost, saj jim odpira več možnosti za izobraževanje, zaposlitev in boljše življenjske pogoje.

Slavnostno sejo sta z nastopom obogatila mlada Suhokranjca, solist Matej Mohorčič in pianist Luka Vovk, niti pa je na svoj domiseln in duhovit način izvrstno pletel Matej Kocjančič.

Danes srednjeveški dan na gradu Žužemberk

Praznovanje občinskega praznika se nadaljuje. Nedelja je namenjena popotovanje v preteklost in zgodovino, na žužemberške gradu bo potekal že 26. srednjeveški dan. Ob 13. uri bodo predstavili viteške tabore in odprli tržnico, po slavnostnem začetku ob 15. uri pa se bo sledilo pestro dogajanje z mečevanjem vitezov, turnirjem v lokostrelstvu in sekirometu, plesnimi in glasbenimi točkami …, dan pa bodo zaključili z ognjeno predstavo ob 21.30.

V ponedeljek, s katerim bodo sklenili niz dogodkov ob občinskem prazniku, bo tradicionalno zvečer ob 19. uri v gradu spominska ura, posvečena Rozaliji Sršen – Zalli Zarana, letošnja gostja bo Maja Gal Štromar, vsestranska umetnica - igralka, pesnica in pisateljica, prevajalka, gledališka pedagoginja, dramaturginja in režiserka.

Galerija

Mojca Žnidaršič