Vsestranski umetnik, ki je v Avstraliji bolj cenjen kot doma
Režira in montira videospote za večkrat nagrajene glasbenike in zasedbe.
Matej Kolmanko (rojen leta 1982) iz Veščice pri Murski Soboti je videl že marsikateri košček sveta. V njegovi delovni knjižici uradno piše, da je »samozaposlen v kulturi s specializiranim poklicem montažerja«. Vendar je veliko več kot to. Po srcu je najprej glasbenik. Deloval je v zasedbah Bile Eater in Transmuranus, še vedno pa je zelo aktiven v eksperimentalnem noise duetu Hexenbrutal, ki ga sestavlja z beltinskim avtorjem Iztokom Korenom. Ta je samostojno izdal že tri albume, drugače pa je član skupin Širom in ŠKM banda. Dvojec Dr. Hexen in Mr. Brutal, kot je njuno umetniško ime v bendu, je doslej prav tako izdal že tri plošče.
Še bolj aktiven je Kolmanko od leta 2007 kot režiser in montažer glasbenih videospotov, dokumentarnih filmov in eksperimentalne fikcije ter avtor glasbe za gledališke predstave in umetniških video izdelkov. Leta 2008 je na dveh filmskih festivalih prejel nagrado za režijo kratkega filma Goslač, leta 2013 pa je sodeloval pri nagrajenem kratkem igranem filmu Kamor veter zapiha.
Še vedno čaka odgovor
Doslej ga je k sodelovanju povabila že kopica slovenskih režiserjev gledaliških predstav in vrsta glasbenih izvajalcev, kot so Kweefpossum, Vulvathrone, Psycho-Path, Dežurni krivci, Kleemar, Septic Scum, Ethnotrip, Nikki Louder, EET, Jinho Jinza, Srečna mladina in Džezzva, leta 2022 pa je bil režiser in montažer videospota za skladbo Včeraj sem sanjal Vlada Kreslina. Sodeloval je tudi pri televizijskih oddajah za širše občinstvo, kot sta Kmetija in Življenje na tehtnici, in pri seriji Skrito v raju.
Ena od velikih prelomnic v njegovem življenju se je zgodila na začetku avgusta 2012. Takrat je na festivalu Soboško poletje gostoval avstralski aboriginski pevec in kitarist Frank Yamma. Z njim je kot uradno nenapovedan gost nastopil tudi prijatelj David Bridie, nekdanji vodja legendarnih skupin Not Drowning, Waving in My Friend The Chocolate Cake, ki sta prejeli devet avstralskih glasbenih nagrad in bili nominirani še za štiriindvajset drugih nagrad, medtem ko je Bridie leta 2019 dobil nagrado Dona Banksa. Vsako leto jo podelijo izkušenemu in visoko cenjenemu glasbeniku za njegov izjemni doprinos k avstralski glasbi.
Bridie je tistega avgusta preživel deset dni v Kolmankovi hiši v Veščici, ob tem pa dodobra spoznal Mursko Soboto z okolico in tukajšnje ljudi in si skupaj s partnerico kot velik ljubitelj nogometa ogledal tudi tekmo med Muro in Olimpijo. Plod Kolmankovega prijateljstva z Bridiejem in Yammo je dolgoletno sodelovanje, ki traja še danes. Bridie je leta 2013 na svojem samostojnem albumu Wake celo izdal pesem Flatlands, v kateri omenja Slovenijo in prekmursko ravnico. »To pesem sem poslal Mestni občini Murska Sobota s predlogom, da jo uporabi v promocijsko-turistične namene, pa še do danes nisem prejel nobenega odgovora,« pravi Kolmanko.
Za Bridieja je režiral in montiral štiri glasbene videospote, nazadnje lani za skladbo Symphatetic Martin, leta 2019 pa je za režijo videospota za pesem The Abyss prejel nagrado na festivalu Northern Lights v Melbournu. Z Yammo je ustvaril dva videospota, sodeloval pa je še z britanskim glasbenikom Trevorjem Jonesom, avstralskima zasedbama I Am Duckeye in Long Hours ter britansko kantavtorico in pisateljico Sylvie Simmons, ki živi v Kaliforniji. V reviji Bold Journey iz Los Angelesa so s Kolmankom objavili celostranski intervju. »V domačem okolju me je velika večina ljudi spraševala, kdaj si bom našel pravo službo, ko pa sem prišel v Avstralijo in jim pokazal nekaj svojih stvaritev, so vsi pohvalno pokimali in mi dejali, da res dobro opravljam svoje delo,« se spominja Matej Kolmanko.
Zaradi Bridiejevih pogostih potovanj v Zahodno Papuo (severozahodni del otoka Papua Nova Gvineja, ki se več desetletij bori za osvoboditev izpod indonezijske oblasti) je Kolmanko režiral in montiral videospote za pesmi domorodnih glasbenikov pod okriljem založbe Wantok Music, kot so George Telek, Tio in Charles Maimarosia.
