Maja Hajdinjak

V Vestniku smo sredi poletja poročali o arheoloških izkopavanjih pri zgradbi evangeličanskega centra v Murski Soboti. Raziskavo je vodil sodelavec Pomurskega muzeja Murska Sobota Samo Sankovič, pri izkopavanjih pa so sodelovali še Lea Hadler iz muzeja in dva študenta arheologije. Kot nam je povedal Sankovič takrat, so v izkopanih plasteh (iz novega veka) našli različne stvari, večinoma betonske kose, steklenice, glavnik, plastične predmete, keramično posodje, žice …, vmes pa je bil tudi judovski nagrobnik, s katerega so s pomočjo umetne inteligence takrat razbrali, da je iz leta 1845.

Maja Hajdinjak

· Novice

V Murski Soboti med arheološkimi izkopavanji našli judovski nagrobni spomenik

Osem vrstic besedila 

Najdbo je v hrambo prevzel Pomurski muzej in za prevod napisa na nagrobniku zaprosil Teološko fakulteto Univerze v Ljubljani. Delo je prevzel Samo Skralovnik, docent pri katedri za Sveto pismo in judovstvo. Ker nagrobnik ni ohranjen v celoti, je bilo delo zahtevno in je zahtevalo natančno filološko analizo. Na ohranjenem fragmentu hebrejskega nagrobnika je mogoče prebrati osem vrstic besedila.

V prvi vrstici najdemo izraz derek, »njegova pot«, ki uvaja hvalnico pokojniku. Beseda pot je v judovski tradiciji pogosto uporabljena kot metafora za življenjsko usmeritev in moralno držo. V drugi vrstici je beseda ranan v pomenu radost, ki izraža veselje in hvalnico. Kot pravi Skralovnik, ta verjetno tvori poetični par z zgornjo vrstico (njegova pot [je bila] radost), kar označuje, da je bil pokojnikov način življenja prežet z veseljem in duhovnostjo.

Teološka fakulteta

V naslednji vrstici piše »najčistejše njegovo srce«. Besedna zveza poudarja osebno in notranjo razsežnost, skladno z razlago pa pomeni, da je bil pokojnik najčistejšega srca. V četrti vrstici najdemo kratko pobožno formulo »blagoslovljen, ki je z Bogom«, ki je bila pogosto zapisana v hebrejskih epitafih iz 18. stoletja. S tem se opis kreposti prevesi v potrjevanje pokojnikove zedinjenosti z Bogom po smrti. V naslednji vrstici je zapisano »sad, kakršen je bil – voditelj«, kar po razlagi Skralovnika pomeni, da so bili njegovi »sadovi«, torej njegova dejanja, vredni voditelja.

Nadalje lahko izvemo še, da je bil pokojnik učitelj svojih sinov oziroma učencev, kar razkriva pokojnikovo življenjsko poslanstvo – bil je učitelj ali vzgojitelj, ki je svoje sinove in učence učil postave, modrosti in pravičnosti, »in povrh vsega – svetilka hiše večnosti«. Ta, sedma vrstica predstavlja vrhunec in prehod k miru – duša, ki je bila prej svetilka življenja, zdaj sveti v večnem domu. V zadnji vrstici najdemo sklepno blagoslovno formulo »počiva z Njim, ki prebiva v prahu/v miru«, ki poudarja mir v večnosti.

Maja Hajdinjak

Pomembna osebnost

Kot še ugotavlja Samo Skralovnik, je ključen izraz v peti vrstici, to je uradni naziv za vodjo oziroma predstojnika judovske skupnosti, parnas – človek, ki je skrbel za njene upravne, verske in dobrodelne zadeve. Besedilo hkrati omenja njegovo učiteljsko vlogo, kar pomeni, da ni bil le voditelj, temveč tudi vzgojitelj in učitelj, ki je svoje sinove (in najverjetneje učence) poučeval v postavi in modrosti.

Skupaj z izrazi njegova pot, njegovo srce in svetloba epitaf ustvarja celovito podobo pravičnega moža, katerega voditeljstvo je bilo prežeto s pobožnostjo in znanjem.

Pa še o jeziku napisa. Ta ni v navadni hebrejščini, temveč v literarnem jeziku, imenovanem lashon ha-kodesh – »sveti jezik«. Ta slogovno mešana oblika združuje biblijsko hebrejščino, rabinsko hebrejščino, aramejske elemente in regionalne posebnosti. Gre za zavestno prepletanje različnih plasti svetega jezika, ki izraža svet pismenega judovskega učenjaka 18. stoletja, v katerem so soobstajali biblijski, rabinski in aramejski izrazi.

Skralovnik je nagrobnik umestil v 18. stoletje (1720–1780), na kar kažejo oblike nekaterih črk. Izdelava je delo izurjenega kamnoseka, kar kaže na razmeroma premožno in kulturno razvito judovsko skupnost v Murski Soboti v tem času. Če sklenemo, je epitaf iz Murske Sobote poetično strukturirana hvalnica voditelju judovske skupnosti, katerega življenje je bilo opisano kot »pot radosti«, »čistost srca«, »plodno voditeljstvo« in »učiteljska modrost«. Zaključek z motivom »svetilke v hiši večnosti« izraža vero v trajno življenje človeške duše.

Maja Hajdinjak

Pomurski muzej Murska Sobota bo, kot nam je povedal direktor muzeja Branko Kerman, judovski nagrobnik razstavil na njihovi stalni razstavi Ljudje ob Muri, kjer je predstavljena judovska skupnost v Prekmurju. Samo Sankovič, vodja arheoloških izkopavanj, pa dodaja, da bosta s Skralovnikom o spomeniku objavila članek v reviji Edinost in dialog.