Osebni arhiv

Med 10. in 17. novembrom poteka festival sodobne uprizoritvene umetnosti Drugajanje, letos že štiriindvajsetič. V šest slovenskih mest – Ljubljano, Maribor, Kranj, Ptuj, Celje in Ljutomer – prinaša svežo domačo in mednarodno produkcijo uprizoritvenih umetnosti. Festival želi nagovoriti mlade, predvsem srednješolke in srednješolce, jim predstaviti relevantne, pogumne in zanimive predstave ter razširiti pogled na umetnost, so pa predstave odprte tudi za zunanjo publiko. Na festivalu sodelujejo II. gimnazija Maribor, Gimnazija Ptuj in Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, ki se festivalu pridružuje tretje leto, partnerji pa so Slovensko ljudsko gledališče Celje, Prešernovo gledališče Kranj ter Kulturno-umetniško društvo 567 in Umetniška četrt Celje.

Kot so sporočili iz Zavoda Bunker, ki je organizator festivala, letošnji program bogatijo teme in povezave, kakršne lahko izpostavi ravno svoboda gledališča, ki se giblje med fikcijo in resničnostjo.

Prvi dogodek letošnjega Drugajanja je bil v ponedeljek v Ljutomeru, kjer se je s plesno predstavo Küšni me predstavil prekmurski plesalec, koreograf in plesni pedagog Leon Marič, tudi profesor na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana. Gre za avtorjev plesni prvenec, v katerem je za izhodišče vzel pozvačina oziroma šego pozavanja in jo postavil ob bok lastni identiteti. V performansu se tkejo korenine tradicije, ob kateri je avtor odraščal, in elementi kvirovske (nočne) kulture, ob kateri se je emancipiral. Čeprav na videz to dvoje nima nič skupnega, ni težko prepoznati podobnih vzvodov in potencialov, saj tako kot nas pozvačin vabi na veliko skupinsko slavje ljubezni dveh, nas kvir vabi na skupinsko praznovanje raznolike, vsesplošne ljubezni. Marič je predstavo, ki je premiero doživela 30. maja lani v Ljubljani, prvič predstavil pomurski publiki, sicer pa je šlo za njeno deseto izvedbo, kar kaže na zelo dobro sprejetost pri občinstvu, saj toliko uprizoritev za neodvisno sceno plesa v Sloveniji ni samoumevno. Po uprizoritvi je sledil še pogovor z ustvarjalcem.

Bunker/FB

Punce, dom in še kaj

V okviru festivala se je v ponedeljek v Kranju predstavil še reški kolektiv Igralke v sodelovanju z režiserko Tjašo Črnigoj. Punce, kot je naslov dokumentarne predstave, se lotevajo tem odraščanja, prvih seksualnih izkušenj in spolne vzgoje, ki so je bile deležne različne generacije žensk. V torek se je v Ljubljani odvila plesna predstava Francesca Scavette z naslovom Ljubo doma, ki obravnava naše čustvene odzive na pomen doma kot metafore za identiteto, domačo srečo, kraj topline, udobja in ljubezni, pa tudi konfliktov in rutine. Danes v Celju in potem še v ponedeljek v Mariboru bo koncert z naslovom Zdej loh spokam, zdej loh grem v izvedbi ekipe Sploh, ki združuje različne umetniške izraze – video, glasbo, pesniška besedila. Na Ptuju pa bo danes predstavljen še avtorski projekt dramaturginje in pisateljice Jasne Jasne Žmak z naslovom »this is my truth tell me yours«, v katerem se ukvarja s svojim odnosom do umetniškega polja, pri čemer preizprašuje lastne in tuje avtorske pozicije ter odgovornost in tesnobo, ki ju implicirajo. Ob naštetem letos festival zaznamuje tudi poseben lokalni programski odvod – Razširjeno Drugajanje, ki nastaja v sodelovanju s KUD 567, ki je del Umetniške četrti (U4) v Celju.