Se je „božič“ rodil na Ptuju?!
16. februarja je v jedilnici refektorija minoritskega samostana na Ptuju potekal jubilejni Viktorinov večer, posvečen 25-letnici Viktorinovih večerov v organizaciji Društva izobražencev Viktorina Ptujskega, na katerem je temo Kako bi pred 1800 leti lahko krščanstvo prišlo na Ptuj predstavil domačin, mag. p. Branko Cestnik. Z njim so posegli v čas, ko je na Ptuju dejansko živel Viktorin Ptujski, po katerem se je društvo poimenovalo in po katerem imenujejo tudi vse svoje prireditve.
Predsednik Društva izobražencev Viktorina Ptujskega Peter Pribožič, ki društvo vodi skoraj 25 let, je ob jubileju spomnil, da so v tem času organizirali 261 Viktorinovih večerov z 248 osrednjimi gosti in z več kot 1000 nastopajočimi mladimi glasbeniki. Organizirali so tudi 23 adventnih večerov, 25 božičnih koncertov in 27 drugih glasbenih dogodkov.
„Danes si krščanstvo predstavljamo s polno podobami, nekoč jih ni bilo. Tudi sakralnih zgradb do leta 300 ni bilo, zato je danes tako težko najti materialne dokaze o začetnem krščanstvu. Kljub temu pa se ga da predstaviti s pomočjo virov. Najpomembnejša je knjiga Viktorina Ptujskega, nič manj pa knjiga Rajka Bratoža, ki je posebej preučeval nastanek krščanstva na tem območju, še posebej Oglej in ptujsko območje,“ je povedal p. Branko Cestnik, ki se je v okviru svojega predavanja osredotočil na prve kristjane v Petovioni, razvoju skupnosti v 3. stoletju, oznanjanju evangelija v 3. stoletju, ko je imelo mesto že dve cerkveni hiši, razvito duhovniško in diakonsko službo in knjižnico, ter na nekatera – kot jih je imenoval – „visokonapetostna vprašanja“.
Nimamo kamna, imamo pa knjigo
Nobeno mesto razen Ogleja nima tako zanesljivega dokaza za obstoj krščanstva pred letom 300, kot ga ima Ptuj; gre za spise Viktorina Ptujskega. „Nimamo kamna, imamo pa knjigo. Iz spisov Viktorina Ptujskega lahko zgodovinarji rekonstruirajo, kakšno krščanstvo je bilo na Ptuju v njegovem času in tudi 100 let pred njim. Viktorin Ptujski je dokaz o krščanstvu na Ptuju pred letom 300 in globoko pred letom 300,“ je povedal Cestnik.
Na Spodnji Hajdini prva cerkev na slovenskem?
Preberite več v Štajerskem Tedniku
