Arhiv Štajerskega Tednika

Že pred mesecem sva namignila, da v Ptuju pripravljate projekt, posvečen Franu Žižku, režiserju, ki je zaznamoval gledališko življenje Ptuja. Kaj vas je pri njem tako zelo pritegnilo in vas vzpodbudilo, da ga postavite na oder?

S. Strelec: »Ko sem bil direktor ptujskega gledališča (1997–2001), priznam, nisem 'štekal' Žižkove veličine. Zdaj vse bolj razumem, kaj je naredil v dveh svojih predvojnih sezonah na Ptuju. In zato mu zdaj posvečamo predstavo Dejansko Gospod. Nekoč v prihodnje bi si želel, da mu na Ptuju postavimo spomenik.«

Če malo ukalupiva vašo predstavo – v kateri žanr bi sodila? Komedija, drama, tragedija ...?

S. Strelec: »Zame je to bridka komedija.«

Zakaj pravzaprav počnete to igro? Je Žižek edini razlog?

S. Strelec:»Ne, razlogov je več. Prvi: ker sem se leta 2012, ko sem igro prebral, 'zaljubil' vanjo in zdaj končno našel čas in prostor, da grem na 'randi' z njo in ptujsko publiko. Potem seveda Fran Žižek in dolg Ptuja do njega. In končno: na Ptuju sem začel, dobil sem priložnost od Kristine Šamperl Purg, Branka Brumna (Na odprtem morju v Ljudskem vrtu leta 1991), dobil sem priložnost, da ponovno ustanovimo poklicno gledališče (1995), zdaj se mi zdi, da s tem nekaj vračam v sistem, imenovan življenje. Občutek imam, da z Dejansko Gospodom odhajam kot producent dejansko v penzijo.«

Je prizorišče – Pomaranča ob Dravi – izbrano naključno ali ste iskali za ozadje svoje predstave nekaj ptujskega?

Preberite več v petkovi izdaji Štajerskega tednika