Arhiv Štajerskega Tednika

Dela umetnika in vodje galerije ni enostavno usklajevati, ker to ni edino njegovo delo. Poleg tega je profesor umetnosti na umetniškem oddelku na Gimnaziji Ptuj. Ob vsem delu, ki ga zahteva priprava ene razstave, načrtovanje novih, pa naj bi še tudi nekaj naslikal. Časa, da bi se lahko ukvarjal sam s seboj, ima izredno malo. Čeprav je bilo težko in je še danes težko, se mu je zdelo vredno, da se projekt galerije izpelje (volontersko), saj za ekipo, ki je galerijo vzpostavljala, ni bilo nobenih sredstev. Vsi so videli priložnost, saj se že 40 let govori o tem, kako Ptuj potrebuje mestno galerijo. Do tega ni prišlo, vedno je ostalo pri nekih obljubah. Politika se menjuje, obljube izpuhtijo, mi pa ostajamo na drugi strani pločnika.

Zgodbe Ptuja: napol izpeljani projekti

„Priložnost smo izkoristili, četudi smo vedeli, da ni idealno, znova smo gradili na obljubah, ker je bil pogoj, da projekt mestne galerije izpeljemo, če bo dvigalo. Štiri leta so minila, dvigala še vedno ni, je pa nujno potrebno za pripravo razstav. Vsak trenutek bi se to sicer moralo zgoditi, a se je znova zataknilo. To so zgodbe Ptuja, ki se več ali manj ponavljajo v smislu, da je vse nedokončano. Projekte naredimo napol. Ne gre samo za galerijo, zanjo smo dali žepnino, če malo pretiravam, gre tudi za večmilijonske projekte. V bistvu smo z galerijo pridobili ene najlepših prostorov. Vsi umetniki, ki prihajajo, so presenečeni, kaj imamo. Ptuj se kot mesto tega ne zaveda. Tisti, ki odločajo, ne razumejo povsem, kako te stvari tečejo,“ je o projektu mestne galerije, ki je po štirih letih še vedno nedokončana zgodba, povedal Dušan Fišer, ki je v galeriji zaposlen za polovični delovni čas. Tudi pri tem ni šlo gladko, saj je ni mogoče volontersko in kampanjsko voditi; potrebna je profesionalizacija.

Mesto mora prepoznati dodano vrednost in pristopiti

Ptujska galerija bi lahko postala tretja v državi

Preberite več v Štajerskem Tedniku