Mohoričev Planet Aluminij v Sevnici
V galeriji na sevniškem gradu so sinoči odprli zanimivo razstavo fotografij Planet Aluminij. Gre za avtorsko večletno delo 56-letnega fotografa s Ptuja Srdana Mohoriča, ki se je v tovarni aluminija v Kidričevem zaposlil leta 1974 in se tam predlani tudi upokojil. Kljub temu, da se od leta 1981 sooča s hudo boleznijo – sklerozo multiplex, pa ga ljubezen do fotografije in ustvarjalna vnema navkljub, k sreči počasi napredujoči bolezni, nista minili.
Nasprotno! Mahoriču ne zmanjkuje energije za poglobljeno ukvarjanje s fotografijo. Srdan je začel fotografirati, tako kot številni vrstniki že v šolskih klopehm najprej z ruskim aparatom Smeno, v srednji tehnični šoli pa si je kupil nemško Praktiko in se še bolj posvetil iskanju različnih tem in motivov. Po tej šoli je razmišljal celo o likovni akademiji, a se naposled le zaposlil v Kidričevem.
V tovarni se je srečal z enim najbolj znanih slovenskih fotografov Stojanom Kerblerjem, ki je postal mentor Foto kino kluba DPD Svoboda Ptuj, katerega je Mohorič ustanovil s svojimi kolegi in postal tudi njegov prvi predsednik. Klub je vodil v njegovem najuspešnejšem obdobju, do začetka devetdesetih let, ko so bili Mohorič in njegovi kolegi za svoje fotografije tudi zelo opaženi v nekdanji skupni državi in je Ptuj postal eno najuspešnejših središč jugoslovanske fotografije.
Srdan je bil nagrajen že na prvi bienalni vsejugoslovanski razstavi Ptuj 1978 za zbirko fotografij, ki prikazujejo človeka v njegovem urbanem okolju. Tako je uspešno nadgradil svoje prve, na razstavah dobro sprejete fotografije o kurentovanju. Dve leti pozneje so nagradili njegovo zbirko fotografij Sejem, s katero je na izviren način prikazal ptujski živinski sejem in se poglobil v raziskovanje odnosa med človekom in živalmi. Z osvojitvijo določenega števila točk na razstavah različnih ravni in s pozitivno oceno zbirke desetih fotografij, ki jih je treba predložiti umetniški komisiji, je Mohorič pridobil naslov amaterja 1. razreda. Dodelitev tega naslova šteje za svoj največji uspeh.
Ob srečanju z Abrahamom mu je družina podarila digitalni fotoaparat. Ker je narava njegove službe že poprej terjala delo z računalnikom, mu preskok na digitalno fotografijo ni predstavljal kakšnih težav, pač je postala celo prednost. Še bolj intenzivno se je lotil fotografiranja, tokrat izključno v barvni tehniki. Kot je dejal mojster fotografije Stojan Kerbler na včerajšnji otvoritvi razstave, ima Mohorič "prefinjen občutek za kompozicijo, za razporeditev ravnotežja slike. V slikah, ki so nastale v zadnjih letih išče predvsem lepoto, ne oziraje se ali je to narava ali motiv v tovarni… Je odličen organizator. Videti je, da želi svojo eksaktnost v organizaciji prenesti tudi na fotografije."
To je opazno tudi v pričujoči razstavi, kjer Mohoričevi, pretežno makro posnetki aluminija, ki čaka na recikliranje v tovarni, kažejo, da je svet tudi lep, če se mu dovolj približamo. Njegove fotografije delujejo kot slike, kjer je opazna celo tretja dimenzija. Mohorič se je zahvalil Roku Petančiču s sevniškega zavoda KŠTM, da mu je omogočil gostovanje z razstavo tudi v Sevnici, potem, ko jo je po premierni postavitvi v svojem Ptuju, pokazal še Mariborčanom. Mohoriču je čestitala tudi v. d. direktorica KŠTM, Vlasta Marn, prijeten kulturni program pa so pripravili učenci krmeljske osnovne šole, ob spremljavi učitelja glasbe Marjana Dirnbeka.
