Arhiv Štajerskega Tednika

Sistem trgovanja z odpadki se je začel pogrezati, ko so tuje države, med njimi tudi sosednja Madžarska, za odpadke zaprle meje. Lokalni smetarji, ki opravljajo javno gospodarsko službo po terenu in pri gospodinjstvih zbirajo odpadke, so se znašli v položaju, da se jim na zbirnih centrih in ob odlagališčih kopičijo gore smeti, za katere ne vedo, kam z njimi. Prodajati za reciklažo se jih ne splača, ker je odkupna cena zelo nizka, stroški sortiranja pa visoki. Po drugi strani morajo drago plačati, če želijo odpadke poslati v predelavo in sežig. Do viška odpadkov prihaja tudi zaradi pomanjkljivo postavljenega sistema embalažnih shem. Podjetja, ki pri lokalnih smetarjih pobirajo embalažo (embalažne sheme), ne poberejo vse embalaže, temveč le toliko, kot od njih zahteva pogodba. Problem pa je, ker so količine embalaže bistveno večje, kot so predvidene po pogodbah.

Ptujčani v iskanje dodatne lokacije za skladiščenje smeti

Zaradi sistemske pomanjkljivosti embalaža ostaja v zbirnih centrih in na odlagališčih ter bremeni izvajalce javne službe. V primeru Spodnjega Podravja so to Javne službe (JS) Ptuj. Direktor Alen Hodnik je dejal, da bodo površine v Cero Gajke, namenjene skladiščenju odpadkov, do letošnjega poletja polne. To pomeni, da odpadkov ne bodo imeli več kje skladiščiti. »Zaradi tega smo zaskrbljeni. Skrbi nas tudi vprašanje požarne varnosti. Odpadna embalaža je frakcija, ki je hitro gorljiva. Večji kupi tega se kopičijo, večja je možnost, da se kaj zgodi,« je izpostavil direktor JS in županom ptujskega območja na nedavni seji kolegija omenil, da bo za skladiščenje odpadne embalaže najbrž treba najti dodatno lokacijo. Interventne rešitve po Hodnikovih besedah do jeseni najbrž ne bo. Podobno kot z odpadno embalažo so težave tudi z odpadnimi nagrobnimi svečami.

Do konca meseca odgovor glede sežigalnice

Preberite več v Štajerskem Tedniku