##IMAGE-2238877##

Diplomo rednega člana Evropske akademije znanosti in umetnosti je prejel tudi evropski zgodovinar in kritik, sicer pa profesor na Univerzi v Ljubljani, novomeški rojak Milček Komelj. Kot je STA poročala že v soboto, sta bila vanjo sprejeta tudi škof Anton Jamnik in rektor Univerze v Mariboru Ivan Rozman.

Kot preberemo na spletnih straneh novomeške Knjižnice Mirana Jarca, se je dr. Milček Komelj, sin Boga in Marine Komelj, rodil 16. novembra leta 1948 v Novem mestu, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Študiral je umetnostno zgodovino in slovenski jezik s književnostjo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Diplomiral je leta 1973 in doktoriral leta 1984 z razpravo o mladostni umetnosti Božidarja Jakca. Od leta 1977 je bil zaposlen v Arhivu Slovenije, v letih 1982-84 je bil kot kustos novomeškega Dolenjskega muzeja,sodelavec Božidarja Jakca, od leta 1985 dela na Filozofski fakulteti v Ljubljani, od 1989 dalje kot izredni profesor. Prvo raziskavo je namenil predstavitvi Vladimira Lamuta; kot poznavalec Jakčeve umetnosti je med drugim sodeloval pri postavitvi galerije Jakčev dom v Novem mestu. Komeljev osrednji prispevek je zaokrožen oris slikarstva in grafike slovenskega ekspresionizma. V likovni kritiki je usmerjen v povednost in prepoznavanje umetniške iskrenosti; v svojem delu smotrno združuje prijeme umetnostne in literarne vede, uveljavil pa se je tudi kot teoretik estetike.
Napisal je vrsto razprav in monografij o slovenski likovni umetnosti. Med drugim: Slovensko ekspresionistično slikarstvo in grafika (Ljubljana, Partizanska knjiga, 1979), Božidar Jakac in Dolenjska (Novo mesto, 1981), Pot k vrtincem molčanja - Vladimir Lamut (Novo mesto, 1987), Mirsad Begić - arheolog življenja in smrti (Ljubljana, EWO, 1993), Bernikovo romanje za človekom (Ljubljana, EWO, 1993), Slikarski pesnik narave - Dušan Lipovec (Kamnik, 1994), Jože Tisnikar - Ecce homo (Ljubljana, EWO, 1996), Skrivnostni slikar Fortunat Bergant, (Ljubljana, Mladinska knjiga, 1997), Poteze. Slovensko slikarstvo v XX. stoletju; Striche. Slowenische Malerei im XX. Jahrhundert (Ljubljana, Nova revija, 1997), Obrazi. Slovensko slikarstvo XIX. stoletja; Gesichter. Slowenische Malerei im XIX. Jahrhundert (Ljubljana, Nova revija, 1999), Štefan Planinc (Ljubljana, EWO, 2000), Mladi Jakac : (izvori njegove ustvarjalnosti), (Ljubljana, Slovenska matica, 2000), Miheličev Kurent (Ljubljana : Mladinska knjiga, 2002).

Objavil je tudi pesniško zbirko Oznanjenje pogleda (Ljubljana, Živa, 1997).

Uredil je katalog Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem (Ljubljana, Moderna galerija, 1986), monografijo Jakčev dom v Novem mestu (Novo mesto, 1988 in 1990), knjigo Borisa A. Novaka in Vide Slivniker-Belantič Vrtnar tišine (Ljubljana, Mladinska knjiga, 1990) in katalog likovnih razstav ob Evropskem mesecu kulture v Ljubljani 1997, pri katerem je deloval kot umetniški vodja za likovno umetnost.

Napisal je vrsto katalogov (Ivan Vavpotič, Olaf Globočnik, Miha Maleš, Janez Bernik, Marijan Tršar) in študij ter sodeloval pri vrsti monografij ter pri Slovenski kroniki XX. stoletja (Ljubljana, Nova revija, 1995, 1996).

Več del je posvetil ugotavljanju razmerja med likovno umetnostjo in književnostjo (o Antonu Vodniku, Ivanu Preglju, Prešernovi podobi, knjižnih ilustracijah). Posveča se tudi likovni kritiki in upesnjevanju slik. Pripravil je vrsto razstav in bil član številnih žirij, nazadnje predsednik pri natečaju za spomenik generala Rudolfa Maistra v Ljubljani. Je nacionalni koordinator za umetnostno zgodovino, zunanji urednik za likovno umetnost pri Enciklopediji Slovenije, član Mednarodnega združenja likovnih kritikov (AICA), upravnega odbora Prešernovegaa sklada in slovenskega centra PEN. Njegova bibliografija obsega preko 800 objav.