Fantje so hodili od gostilne do gostilne in prepevali ...
Škocjanski ljudski pevci Fantje z vasi, ki vsa leta pridno zbirajo in prepevajo naše stare ljudske pesmi, da ne bi šle v pozabo, letos praznujejo 25 let delovanja.
Letošnje praznovanje so si zastavili drugače kot običajno – če bi bile razmere normalne, torej brez koronavirusne bolezni, bi praznovanje sovpadlo s tradicionalnim Miklavževim koncertom. Ker pa – kot pravi njihov predsednik Jože Krmc, ne vedo, kakšna bo takrat situacija, so se spomnili drugačne obeležitve 25. rojstnega dne – izbrali so nekakšen potujoči koncert, ki so ga naslovili Nocoj je pa en lep večer.
Tako so včerajšnje nedeljsko popoldne potovali po gostilnah škocjanske, šmarješke in šentjernejske občine, od koder tudi prihajajo pevci, ter prepevali lepe stare pesmi. Izbrali so namreč t.i. železni repertoar. Mnogi naključni gostje lokalov so jim radi prisluhnili in tudi pritegnili zraven, nekateri domačini pa so prišli prav s tem namenom.
V Dobravi se jim je pridružila tudi predsednica KD dr. Ignacija Knobleharja Škocjan Sonja Krmc Povše, jim čestitala za rojstni dan ter dejala: »Ponosni smo, da ste prva skupina v našem društvu s takim jubilejem.« Nato je predstavila njihovo skupino in petje.
Pevci, med katerimi je še tudi ustanovni član, kmalu 81-letni Franc Žnidaršič, pojejo triglasno ljudsko petje, kar pomeni naprej, na čez in bas. To je star način petja.
Člani so se v teh letih tudi menjavali, a število je osem ali devet ostaja vseskozi. V sedanji sestavi pojejo: Jože Krmc, Franc Žnidaršič, Franci Vodopivc, Darinko Bratkovič, Lojze Pavkovič, Lojze Simončič, Silvo Pajk in France Pavlič.
Skupina Fantje z vasi je izdala pesmarico, tri videofilme, osem zgoščenk, itd. Poleg številnih nastopov doma – spomnimo le na tradicionalne Miklavževe koncerte - so ponosni na gostovanja na Poljskem, Švedskem, Finskem in v Nemčiji. Kot skupina, ki odkriva in ohranja kulturno dediščino, so gostovali so tudi v evropskem projektu Evropeada. Zelo radi se spominjajo nastopov v avstrijskem Škocjanu, skratka slovensko ljudsko pesem radi ponesejo tudi izven meja naše domovine.
