Arhiv Lokalno.si

Družba Elektro Ljubljana je danes v Novem mestu predstavila 50-milijonsko investicijo, s katero naj bi v naslednjih petih letih bistveno izboljšali oskrbo z električno energijo na območju Dolenjske in Bele krajine. Gre za daljnovode od Grosuplja do Trebnjega, od Kočevja do Črnomlja in tudi od Krškega do Dobruške vasi. Del naložbe je tudi novi, 12-kilometrski daljnovod okoli Novega mesta od Bršljina do Gotne vasi z dvema novima razdelilno-transformatorskima postajama (RTP) v Ločni in na Cikavi.

Kot je znano, tej investiciji nasprotujejo prebivalci šestih krajevnih skupnosti, ki se zavzemajo, da bi Elektro namesto daljnovoda raje zgradil kablovod (pod zemljo). Izvršni direktor za razvoj in obratovanje pri Elektru Ljubljana Iztok Bartol je danes pojasnil, da načrtovana naložba znaša dobrih 5 milijonov evrov, če bi gradili kablovod, pa bi to investicijo bistveno podražilo. ''Razlika v ceni znaša 20 milijonov evrov in to ekonomsko kategorijo moramo upoštevati, če vemo, da ima Elektro Ljubljana v letošnjem letu za investicije na voljo skupaj 46 milijonov. Slovenska družba si pač ne more privoščiti zakopavanja denarja v višini 20 milijonov evrov v zemljo. Redko kdo razume, koliko je to denarja. Pred časom omenjeni primer NLB-Kramar je bil vreden samo milijon. To je pa 20 ''kramarjev'','' je ekonomski vidik pojasnil Bartol.

''Dokazanih vplivov elektromagnetnih sevanj, če upoštevamo izgradnjo tega daljnovoda in njegove oddaljenosti od objektov krajanov, na zdravje ljudi ni. Bi pa neizgradnja tega pomenila precejšnjo grožnjo oziroma bi zelo otežila in povečala tveganje pri nadaljnjem razvoju naše regije,'' je dodal direktor distribucijske enote Novo mesto Elektra Ljubljana mag. Mitja Brudar.

O tej naložbi bodo novomeški svetniki odločali na seji prihodnji četrtek. Na vprašanje Lokalno.si, kaj se bo zgodilo, če bi MO Novo mesto zavrnila načrtovani daljnovod, pa je bil Bartol zelo jasen: ''Temu bi lahko rekli, da se novomeška občina odreka razvoju.'' Po njegovih besedah v primeru zavrnitve Elektro Ljubljana ne bo gradil kablovoda, ampak bo ta sredstva preusmeril na druge projekte in investicije, kjer težav ni. ''Elektro Ljubljana ima odprtih investicij in potreb za naslednjih 30 let,'' je še rekel.

Tako Bartol kot Brudar sta danes poudarila, da so projekt načrtovali in z občino usklajevali več let in da je zadnji predlog že četrta varianta, ki je po mnenju investitorja optimalna. Če se bo mestni svet z naložbo strinjal, pa po Brudarjevih besedah v nadaljevanju ne bo toliko težav, četudi sledijo individualna pogajanja (in odškodnine) z lastniki zemljišč. Ker gre za 12-kilometrski daljnovod, ki zajema 50 drogov, je lahko teh lastnikov od 50 do 100.

Kot navedeno, je ''sporni'' daljnovod okoli Novega mesta le del večletnih načrtov tega distributerja na območju regije. Načrtujejo še 34-kilometrski daljnovod med RTP Grosuplje in RTP Trebnje, kjer bo na sredini še nova RTP v Ivančni Gorici. Za napajanje območja Šentjerneja in Dobruške vasi na daljnovodu med Novim mestom in Krškim načrtujejo novo RTP v Dobruški vasi. ''Sledi še povezava med Kočevjem in Črnomljem, gre za 34 kilometrov daljnovoda, ki bo na nek način zagotovil dvostranskost napajanja tudi Črnomlju. Obnavljamo pa tudi daljnovod med Kočevjem in vasjo Hudo pri Novem mestu, ki sicer obratuje, a je zaradi dotrajanosti potreben generalne obnove,'' je načrte predstavil Iztok Bartol.

Sicer pa v novomeški enot Elektra Ljubljana letos obeležuje svojevrsten jubilej. ''Letos mineva natanko 100 let od prvih poskusov elektrifikacije v naših krajih. Pred stotimi leti je Franc Seidl, pomemben novomeški trgovec in posestnik, pričel oskrbovati hiše v centru mesta z električno energijo. Skoraj hkrati je ključavničarski mojster Josip Košiček kupil mlin v kraju Luknja pri Prečni, ga predelal v hidroelektrarno in z električno energijo oskrboval svojo žago v Kandiji ter v prvi fazi Bolnišnico usmiljenih bratov, današnji interni oddelek,'' je zgodovino opisal Mitja Brudar. Visok jubilej nameravajo uradno obeležiti jeseni.