Kje vidi sindikat upokojencev zmage in kaj bodo še zahtevali v letu 2026
Kakšen je pogled sindikata upokojencev (SUS) na spremembe, ki jih prinaša leto 2026?
Največjo spremembo prinaša pokojninska reforma, o kateri smo že večkrat pisali. V SUS so v okviru Zveze svobodnih sindikatov aktivno sodelovali v procesu pogajanj v Ekonomsko socialnem svetu.
»Člani in članice našega sindikata smo na mnogih srečanjih ugotavljali, da nismo povsem zadovoljni z vsemi rešitvami, smo pa dosegli nekatere rešitve, ki pomenijo ustreznejši dohodkovni položaj invalidov, vdov, vdovcev ter ustreznejši dohodkovni položaj prejemnikov in prejemnic pokojnin s pokojninami do 726 evrov, kar je meja za pridobitev varstvenega dodatka,« nam je povedala predsednica SUS Francka Ćetković.
Kot pomembno »pridobitev« spremenjenega zakona Ćetković izpostavlja ukinitev dolžnosti otrok, da morajo preživljati starše, s čimer se širi krog upravičencev za varstveni dodatek. Zanj bodo lahko zaprosili starostno, predčasno in invalidsko upokojeni ter prejemniki vdovske pokojnine, ne glede na starost. »Poleg tega bodo po novem prošnjo oddali le enkrat, ob izpolnjevanju pogojev pa jo bodo centri za socialno delo potem podaljševali samodejno. Leta smo si prizadevali za takšno ureditev in to smo dosegli s spremembo pokojninske zakonodaje,« so zadovoljni v SUS.
Letni in zimski dodatek ne bosta odvisna od dobre volje vsakokratne vlade
»Sistemsko sta urejena tudi letni in zimski dodatek, tako ne bo več možno vsakoletno odločanje o njuni višini in ne bosta odvisna od dobre volje vsakokratne vlade, kakor je bilo to doslej z letnim dodatkom,« je za Svet24 povedala predsednica SUS. Zimski dodatek, letos določen v višini 150 evrov, se bo vsako leto dvigal 20 evrov, vse do zneska 250 evrov. »Nekateri so to rešitev oziroma višino zasmehovali - vsem tem sporočamo, da je veliko upokojencev in upokojenk dan izplačila zimskega dodatka nestrpno pričakovalo in da so se izplačila razveseli,« pravi Ćetković.
Pomembno se ji zdi, da je v zakonu določba, da se bo lahko v okviru Sveta ZPIZ (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) preverjali učinke zakona in da predlagalo spremembe, če bi se ugotovilo, da se poslabšuje položaj upokojencev.
Delno popravljena krivica
Francka Ćetković spomni tudi na črno točko iz preteklosti. Zloglasni zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf) je v času svetovne gospodarske krize »ustavil« sistem usklajevanja pokojnin. »Poseg v sistem usklajevanja pokojnin zaradi varčevalnih ukrepov države je povzročil materialno škodo vsem upokojenkam in upokojencem in ob že tako nedostojnih pokojninah še dodatno mnoge pahnil v revščino,« ne pozablja predsednica SUS in dodaja, da so prav njihove aktivnosti ključno pripomogle, da so »različne vlade vsaj delno popravile krivico z izrednim usklajevanjem pokojnin, ki po Zujfu sploh ni bila predvidena, sicer bi imeli upokojenci in upokojenke zaradi Zujfa trajno za okoli 10 odstotkov nižje pokojnine.«
Z Zujfom upokojenci še nimajo povsem poravnanih računov. Trdijo, da jim država še vedno dolguje odstotek uskladitve pokojnin. »Vlada je namreč v letu 2021 predlagala uskladitev pokojnin za 2,5 odstotka po svoji presoji, odločitev pa ni temeljila na podatkih o rasti plač v letu 2020, kakor to zahteva sistemski zakon. Po resničnih podatkih (uradnih) bi se pokojnine morale uskladiti za 3,5 odstotka,« pojasnjuje Francka Četković.
Nesprejemljivo, da bi znižali prispevek za dolgotrajno oskrbo
Drugo tektonsko spremembo vnaša sistem dolgotrajne oskrbe. Predsednica SUS pohvali aktualno vlado, da je z zakonom postavila »nov steber socialnega zavarovanja z eno odstotnim prispevkom, ki ga plačujemo vsi - delavci in delavke ter delodajalci, pa tudi upokojenci in upokojenke. To je temelj, da sistem kot je zastavljen, tudi lahko živi.«
Priznava, da je pri uveljavljanju zakona kar nekaj težav, a je po njenem nerealno pričakovati, da bo »zakon, ki se je 'pisal' dvajset in več let v popolnosti zaživel v pol leta«. Ocenjuje, da so nesprejemljivi predlogi, ki bi znižali prispevek, saj bi tako onemogočili, da bi potencialni uporabniki prišli do kakovostnih rešitev.
Boljše plače za oskrbovalke
Glavno težavo v primeru dolgotrajne oskrbe vidijo v pomanjkanju ustreznih kadrov. Opozarjajo, da je treba urediti pogoje dela in plače za oskrbovalke. »Žal nam je, da s pogajanji o plačnem sistemu v javnem sektorju niso bile dogovorjene ustreznejše plače za zaposlene v sistemu dolgotrajne oskrbe. Z javnim pismom smo lani decembra to zahtevali. Pristojni niso bili veseli tega, tudi v nekaterih sindikatih ne, češ, da so vendar s pogajanji nekaj dosegli,« omeni Četković in napoveduje, da bodo »ob nenehnem spremljanju uveljavljanja zakona ponovno zahtevali spremembo v plačnih pogojih in pogojih dela. Starejši in starejše si zaslužimo, da imamo kakovostno, dostopno, pravočasno oskrbo, ker to potrebujemo. Ne bomo dopustili, da bi zniževali nivo pravic. Ne bomo dovolili, da bi rušili dogovorjen sistem financiranja. Proračun bo moral več prispevati, ne bomo dovolili, da bi uvedli sicer zakonsko opredeljeno doplačevanje k ceni storitev. Posebej pozorno bomo spremljali oblikovanje cen v institucionalnem varstvu za hrano in nastanitev. Budno bomo spremljali uveljavljanje sistema oskrbe na domu. Lokalne skupnosti morajo veliko več narediti v svojem okolju za starejše. Žal ugotavljamo, da je mnogim lokalnim skupnostim obveznost za storitve dolgotrajne oskrbe na domu nadloga. Vztrajamo, da morajo biti izvajalci storitev dolgotrajne oskrbe pretežno javni zavodi, ne koncesionarji.«
Vgradnja dvigal
V SUS si prizadevajo za izboljšanje bivalnih pogojev za starejše, za kar je nujno poskrbeti za prenovo obstoječega stanovanjskega fonda in še zlasti za vgradnjo dvigal v več etažne stanovanjske stavbe brez njih. Po nekaterih podatkih je v Sloveniji okoli 11 tisoč štiri in pet (štiri in mansarda) etažnih stavb brez dvigal, dve in tri etažnih pa je še veliko več. »V preteklosti smo že prispevali k poenostavitvi zakonodaje za vgradnjo dvigal (znižanje soglasja lastnikov z 100 na 75 odstotkov), v bodoče pa si bomo še prizadevali za poenostavitev zakonodaje ter za subvencioniranje ali dolgoročno kreditiranje na tem področju (kot denimo pri energetski prenovi stavb),« menijo v SUS.
Proti privatizaciji zdravstva
V SUS se zavzemajo za »solidaren in kakovosten zdravstveni javni sistem, so proti privatizaciji. Večina upokojencev ne bi zmogla plačevati ali doplačevati zdravstvenih storitev. »Zaradi umetno ustvarjenih vedno daljših čakalnih vrst se pritiski na privatizacijo javnega zdravstva še povečujejo. Zato je nujno preveriti realnost čakalnih dob in pripraviti nov sistem spremljanja še dopustnih čakalnih dob, ki ne bodo ogrožale zdravja vseh ljudi, tudi upokojenk in upokojencev,« menijo v SUS.
Proti zmanjševanju košarice zdravstvenih pravic
V sindikatu nasprotujejo tudi zmanjševanju košarice zdravstvenih pravic , saj se pričakovana življenjska doba vedno daljša in starost prinaša tudi vedno več različnih zdravstvenih stanj. Predlagajo ponovno uvedbo geriatričnih ambulant oziroma ambulant za starejše, saj referenčne ambulante niso zadosten garant zadovoljive zdravstvene obravnave starejših.
Zavzemajo se tudi za pospešitev ustanavljanja negovalnih oddelkov v bolnišnicah, kjer bodo tudi starejši deležni podaljšanega zdravljenja, saj jih zaradi skrajševanja ležalnih dob v bolnišnicah danes zelo hitro odpuščajo.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
