Arhiv Dolenjskega lista

»Veliko žita, veliko vina, zdrava živina.« Tako si nekateri Slovenci še danes voščijo 26. decembra, na god svetega Štefana,  ki je v ljudskem izročilu znan kot zavetnik konj, konjarjev in kočijažev. Gre za star voščilni pozdrav, povezan z eno najstarejših in najbolj slikovitih ljudskih tradicij pri nas – blagoslovom konj, ki se v številnih krajih po Sloveniji ohranja že stoletja.

Blagoslov konj na Štefanovo: Običaj, ki kljub času ne izginja

Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji.

· Turizem

Lončarovci znova v soju tisočerih lučk, navdih najbolj črpajo iz risank

Ob godu sv. Štefana, izročilnega zavetnika konj, ki ga kristjani slavijo kot prvega mučenca, se bo po državi zvrstila vrsta blagoslovov konj.

Tradicija blagoslova konj sicer sega globoko v preteklost in je bila prvič omenjena v zgodovinskih virih že v 10. stoletju na območju današnje Nemčije, o tem obredu na slovenskih tleh, v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem, pa je prvi poročal polihistor Janez Vajkard Valvasor.

V preteklosti so konji predstavljali srce kmečkega gospodarstva – brez njih bi težko obdelovali zemljo, prevažali pridelke ali opravljali vsakdanje delo na kmetiji. Zato ni presenetljivo, da je bila skrb za zdravje in moč konj že pred stoletji visoko cenjena in povezana s cerkvenim blagoslovom.

Praznovanje

Stare božične šege, ki smo jih danes že skoraj pozabili

V mnogih slovenskih vaseh je bil blagoslov živali reden del decembrskih praznikov. Konje so lastniki pripeljali pred cerkev, kjer jih je duhovnik blagoslovil, da bi bili zaščiteni pred boleznimi in nesrečami v prihajajočem letu. Obred je pogosto spremljal še blagoslov vode in soli, ki sta simbolizirala zdravje in blaginjo za vse živali in ljudi.

Čeprav so danes konji manj prisotni v vsakdanjem kmetijstvu, se tradicija Štefanovega še naprej ohranja in obiskovalci jo z veseljem obujajo. Štefanovo tako še vedno privablja konjenike, družine in ljubitelje živali po vsej Sloveniji.

Tradicija je še posebej živa na Primorskem, Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju

V nekaterih krajih, kot je Dolenja Stara vas pri Šentjerneju, ta dogodek poteka že več kot 300 let, kar priča o močni medsebojni povezanosti tradicije, lokalne skupnosti in konjeništva.

· Knjiga o Dolenji Stari vasi

Vas, kjer blagoslova konj na štefanovo niso ustavile niti vojne niti korona

Šentjernejska polja sodijo med kraje, kjer se je praznovanje dneva svetega Štefana ohranilo najdlje. Vsako leto se tam zbere večtisočglava množica, ki spremlja sprevod jezdecev. Na čelu povorke je prapor svetega Štefana, ki ga nosijo že od prvega dne samostojnosti Slovenije – 26. december je namreč tudi dan samostojnosti in enotnosti.

Konje 26. decembra običajno blagoslavljajo še v številnih drugih krajih po državi, med drugim v Lipici, Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, v Semiču v Beli krajini, v Šentrupertu na Dolenjskem, Šentjanžu na Dolenjskem, v Goriški vasi pri Škocjanu in v Štefanu pri Trebnjem. V Posavju v Kapelah in Pišecah, potem v Harijah v Brkinih, v Vipavi, Laškem, na Igu, v Šentilju pri Velenju, pri dvorcu Rakičan v Prekmurju, v Orehku v občini Postojna.

Arhiv Dolenjskega lista

Ste vedeli? Na Štefanovo vas lahko obmetavajo z ovsom – in to z razlogom

Poleg naštetih prireditev je v številnih manjših krajih po Sloveniji prav tako organiziran blagoslov konj in drugih živali, kar še vedno privablja domačine in turiste. Dogajanje pa marsikje ne vključuje le blagoslova plemenitih živali, temveč tudi druženje ob dobri hrani in pijači ter živo glasbo, možnost vožnje s kočijo, ponekod pa tudi Štefanovo lučanje – metanje ovsa, pri katerem udeleženci simbolično mečejo oves ter se simbolno spominjajo svetnika in si voščijo rodovitno leto.

· ŠTEFANOVO V DOLENJI STARI VASI

FOTO: Konje in konjenike blagoslavljajo že 166 let

Običaj namreč ponazarja željo po rodovitnem letu ter zdravju živine, zlasti konj. Čeprav se danes zdi kot igrivo obmetavanje, ima običaj versko in kulturno ozadje ter je del nesnovne kulturne dediščine. V preteklosti so verjeli, da bo tam, kjer pade oves, prihodnje leto več pridelka in sreče.

Novejša različica tradicije – blagoslov avtomobilov in motorjev

Z razvojem časa in spremembo življenjskega ritma so se nekatere tradicionalne prakse modernizirale. Tako v nekaterih župnijah po Sloveniji in širše cerkev ali lokalni duhovniki občasno organizirajo blagoslov avtomobilov in motorjev, kjer verniki pripeljejo svoje jeklene konjičke, da prejmejo simboličen blagoslov za varno potovanje.

To se običajno dogaja v okviru decembrskih ali novoletnih dogodkov in povezuje željo po varnosti na cestah z verskim simbolizmom. Ta prilagoditev ni univerzalna po vseh slovenskih župnijah, a je vse bolj opažena v zadnjih letih.

Štefanovo ostaja živa tradicija, ki povezuje slovensko kulturno dediščino in verske običaje. Čeprav so konji danes bolj pogosto del rekreativnega življenja kot pa orodje za vsakdanje kmetijsko delo, praznik še vedno nosi močan simbolni pomen – skrb za živa bitja, spoštovanje tradicije in upanje na varno in blagoslovljeno leto.