Arhiv NTRC

Odraščal je v veliki družini s šestimi otroki, zato me je zanimalo, kakšno je sobivanje s sestro in štirimi brati. »Prijetno je in lepo, predvsem pa živahno in pestro. Zelo smo povezani, umetnost nam je blizu. Najstarejši brat je arhitekt, nekoliko mlajši študira na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, sestra obiskuje športni oddelek Gimnazije Kranj, najmlajša brata sta še osnovnošolca. Uživamo, ko z mamo in očetom sedemo za domačo mizo ter se pogovarjamo o tem in onem,« pojasni z dobrodušnim nasmehom.

Želja po nadaljnjem izobraževanju

Domen se je po končani konjiški gimnaziji vpisal na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, na kateri je predlani diplomiral pod mentorstvom izredne profesorice mag. Ksenije Čerče in somentorstvom dr. Uršule Berlot Pompe ter za diplomsko delo prejel študentsko Prešernovo nagrado. »Prešernovo nagrado doživljam kot potrditev, da so profesorji prepoznali moje delo in talent. Še vedno sem željan znanja in preučevanja, zato sem vpisal podiplomski študij in prvo leto uspešno končal. A se po končanem magistrskem študiju najbrž ne bom zaustavil, razmišljam namreč tudi o doktoratu.«

Znanje in izkušnje med drugim pridobiva v tujini, saj je v absolventskem letu šest mesecev obiskoval Minerva Academy na Nizozemskem, zdaj je na študijski izmenjavi v avstrijskem Linzu. »Študij slikarstva v tujini mi omogoča širši vpogled v umetnost in sklepanje novih poznanstev s študenti, ki prihajajo iz različnih držav. Vsak ima svoj pogled na ustvarjanje. Raznolikost mišljenja je v umetnosti zelo dobrodošla. Študij v tujini je v primerjavi s študijem pri nas bolj svoboden, saj profesorji študentu zelo hitro pustijo, da začne razvijati svojo zgodbo. Zato je študij v tujini zame dragocena izkušnja. Ravno v teh dneh se vračam v Linz.«

Zavest in tehnologija

Že v prvem letniku akademije je začel razmišljati, kako bi raznolika doživljanja v človekovi notranjosti prenesel na platno. »V vsakem od nas se prepletajo misli, občutki, domišljija, koncepti, nagoni ... Gre za zapletene procese. Nanje gledam na podoben način kot kognitivna znanost pri proučevanju zavesti. Med zavestjo in delovanjem najsodobnejše tehnologije prepoznavam vzporednice. Operacijski sistemi na telefonu ali računalniku namreč delujejo enako kot človek razvršča misli in ideje v svoji notranjosti,« mi pojasni, medtem ko se sprehajava med njegovimi slikami, razstavljenimi v veliki avli konjiškega doma kulture. Povem mu, da name delujejo pomirjujoče, celo osvobajajoče. Kot da me iz nakopičenega miselnega in čustvenega balasta vodijo v blagodejno čistino. Vprašam ga, kakšen je ustvarjalni proces. »Počasen sem. In priznam, da me to včasih skrbi,« pripomni hudomušno in doda, da k ustvarjanju slik pristopa poglobljeno in temeljito. »Zato moje slike nastajajo tudi več mesecev. V miru razvijam idejo, ji prilagajam tehniko slikanja. Ker še študiram, si obilje dragocenega časa še lahko privoščim. Hvaležen sem za to.«

Evolucija kot gibanje duše

Kot je na vabilu na razstavo Odstrti prekat med drugim zapisala Zala Brglez iz konjiškega centra za kulturne prireditve, Domen Hitrec z močno teoretsko podlago odstira prekat svojega umetniškega izražanja. Evolucijo dojema širše od darvinistične definicije biološkega procesa, dojema jo kot gibanje duše. Slike temeljijo na idejah o morfogenezi. Pri tem se umetnik sooča z argumenti Gillesa Deleuza, zapisanimi v disertaciji Razlika in ponavljanje. V likovnih delih je mogoče prepoznati podobe reproduktivnih organov. Umetnik uporablja hladno barvno paleto, predvsem zaradi učinka, ki ga imajo barve na opazovalca, saj ga pomirijo, upočasnijo srčni utrip in nudijo možnost za kontemplacijo. Hitrec pri slikanju uporablja krilne in oljne barve, poslužuje se kolaža in sitotiska, sicer pa meša in kombinira različne tehnike. Ker rad presega meje klasičnega slikarstva, v svojih delih uporablja tudi element svetlobe.  (Foto: Nik Jarh)

Portrwt si v celoti preberite v novi številki Novega tednika, 25. april 2024