Kipi iz vladne zbirke v Novem mestu
V Galeriji Dolenjskega muzeja je od petka na ogled razstava kipov iz vladne umetnostne zbirke Umetnost za nove dni. Na ogled je postavljenih osemindvajset plastik sedemnajstih avtorjev oziroma skoraj vseh najpomembnejših slovenskih kiparjev sredine dvajsetega stoletja oziroma od dvajsetih do sedemdesetih let.
Razstavljene umetnine so izbrane iz tako imenovanega vladnega umetnostnega fonda, ki zajema umetniška dela, ki krasijo prostore vladne palače, prostore ministrstev in protokolarne objekte, med drugim grad Brdo, vilo Podrožnik, vilo Bled in druge. V vladnem umetnostnem fondu je zbranih tisoč tristo slik, kipov in grafik. Avtorica razstave v Narodni galeriji je Novomeščanka, kustosinja in vodja kustodiatov Narodne galerije Mateja Breščak, za novomeško postavitev pa je poskrbela kustosinja Dolenjskega muzeja Katarina Dajčman.
Kot je direktorica Narodne galerije Novomeščanka dr. Barbara Jaki zapisala v svojem govoru, ki ga je namesto nje na odprtju prebrala direktorica Dolenjskega muzeja Jasna Dokl Osolnik, saj gostom iz Ljubljane zaradi sneženja in zastojev na cestah ni uspelo priti v Novo mesto, je razstava apel na boljši odnos do kiparstva, ki je pogosto izpostavljen vandalizmu. "Želimo si, da bi razširjali zavedanje o pomenu in lepoti naše dediščine in postavili trdnejše temelje njenemu varovanju. Vsekakor pa si želimo, da bi obiskovalci uživali ob ogledovanju predstavljenih umetnin," je med drugim zapisala Jakijeva.
Od ideoloških pa vse do ekonomskih vzrokov oziroma zbiranja in prodaje barvnih kovin segajo vzroki, da se skoraj vsak teden v časopisih znajdejo novice o uničenih ali izginulih kipih. Pa pri tem ne gre le za vandalsko obdelane kipe Josipa Broza in drugih pomembnih osebnosti polpretekle zgodovine. Še precej svež primer je kraja bronastega doprsnega kipa Božidarja Jakca z njegovega groba na ločenskem pokopališču.
Med v Galeriji Dolenjskega muzeja razstavljenimi kipi so med drugim razstavljena tudi dela Jakoba Savinška, ki ga Novomeščani poznamo predvsem po kipih, postavljenih pred Knjižnico Mirna Jarca in v spominski loži ob njej ter pred rotovžem na Glavnem trgu. Poleg Savinškovih velja omeniti tudi dela Karla Putriha in Janeza Pirnata, avtorjev kipov s prednje fasade stavbe Državnega zbora, pa Draga Tršarja, Janeza Pirnata, Lojzeta Dolinarja, Frančiška Smerduja, Aladarja Zahariaša, Janeza Boljke, Franceta Kralja, Vladimirja Štovička, Ivana Napotnika, Janeza Lenassija in drugih.
Pričujoča razstava, kot je v predgovoru h katalogu, ki je izšel pred dobrima dvema letoma ob odprtju razstave v Narodni galeriji v Ljubljani, zapisala Barbara Jaki, zagotavlja dober vpogled v razvoj kiparskega ustvarjanja pri nas od dvajsetih do sedemdesetih let minulega stoletja s poudarkom na obdobju po drugi svetovni vojni.
