V Brežicah o 350-letnici prihoda frančiškanov
V malem avditoriju Posavskega muzeja Brežice bo danes in jutri potekal znanstveni simpozij ob 350. obletnici prihoda frančiškanov v Brežice. Slovenska frančiškanska zveza sv. Križa želi v sodelovanju z brežiško občino in Posavskim muzejem predstaviti delo in življenje frančiškanov, ki so se naselili v Brežicah leta 1659 in zgradili samostan.
Ta je služil menihom vse do leta 1941, ko je nemški okupator samostansko stavbo in pravkar prenovljeno cerkev namenil za svojo gimnazijo. V nekdanjem samostanskem poslopju zdaj že 64 let domuje brežiška gimnazija.
Brežiški frančiškani so se pri svojem delu odlikovali predvsem kot spovedniki in pridigarji, več desetletij so bili kaplani v Brežicah, nekaj časa pa celo upravljali tamkajšnjo župnijo. Samostanski bratje so bili dejavni tudi na šolskem področju, v samostanu pa je potekal tudi redovni študij moralne teologije za redovnike.
Na voljo so imeli bogato knjižnico, samostan in cerkev pa so krasila številna umetniška dela, med njimi tudi najzgodnejše slike Valentina Metzingerja. Po potresu leta 1917 je bila na novo postavljena samostanska stavba in prenovljena cerkev.
Glavni pobudnik in koordinator dvodnevnega simpozija o frančiškanih je dr. Jože Škofljanec, po rodu Brežičan, ki se je čutil dolžnega, da svojim Brežicam povrne vsaj del tistega, kar so mu v času njegovega šolanja dale, saj se je v 350-letno delo frančiškanov v Brežicah poglobil v svoji diplomi in doktorski dizertaciji. Kot je povedal, je glavni namen simpozija obeležiti 350-letnico prihoda frančiškanov v Brežice, predvsem pa postaviti v ospredje delovanje frančiškanov v treh stoletjih, ki niso skrbeli samo za duhovno oskrbo Brežičanov-meščanov in ljudi širšega Posavja, južnega dela Kozjanskega in severne Dolenjske ob Savi, ampak so bili tudi začetniki osnovnega šolstva v Brežicah v času Marije Terezije, pa že pred tem so poučevali mestno mladino v samostanu in v drugih prostorih po mestu. Ob tem so bili frančiškani dejavni tudi kot kirurgi. Izpostaviti pa bi zagotovo v tem času, ko so Brežice dobile študij, po mnenju dr. Škofljanca morali, da so tudi frančiškani imeli študij in sicer študij moralne teologije, ki je njihove redovnike pripravljal na delo v pastorali, še posebej na spovedovanje.
Simpozij se je danes začel s pozdravnimi nagovori; vse prisotne je najprej pozdravil provincialni vikar pater Marjan Čuden, dobrodošlico sta gostom zaželela brežiški župan Ivan Molan in direktor Posavskega muzeja Brežice dr. Tomaž Teropšič, saj se simpozij odvija v tamkajšnjem malem avditoriju. Vse prisotne je pozdravil tudi ravnatelj brežiške gimnazije Uroš Škof. V delu sedanjega gimnazijskega poslopja je namreč bil frančiškanski samostan in z veseljem je napovedal, da se gimnazija pripravlja na obnovo in da bodo v sklopu obnove narejeni popravki, ki bodo vrnili izgled nekdanjega samostana. Tudi vhod v gimnazijo bo tam, kjer je bil nekoč vhod v samostan. Prav tako je svojo zahvalo za to, da se delo in pomembna vloga frančiškanov v tem mestu ne bosta pozabila, izrekel tudi brežiški župnik Milan Kšela in predlagal, da se na mestu, kjer je bila nekoč frančiškanska cerkev, postavi pomnik, recimo 300 kg težak kip sv. Antona Padovanskega, ki je sedaj nameščen v Rokovi cerkvi.
Dopoldanski del simpozija je vodil pater Miran Špelič, prof. na Teološki fakulteti v Ljubljani, prvi pa je o redu manjših bratov in Slovenski frančiškanski provinci sv. Križa spregovoril pater Robert Bahčič.
Na dvodnevnem simpoziju se bo o delu in življenju brežiških frančiškanov zvrstila dolga vrsta predavanj vse od cerkvenih razmer na Slovenskem v času obstoja brežiškega samostana, o življenju v njem v prvih 150 letih, arhitekturi frančiškanske cerkve in samostana in prispevku menihov k osnovnemu šolstvu do Brežičanov v sožitju s patri.
V priponki so vam na voljo povzetki današnjih in jutrišnjih predavanj. Predavatelji prihajajo iz Inštitutov za umetnostno zgodovino in slovenski jezik Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Filozofske in teološke Fakultete Univerze v Ljubljani, Teološke fakultete Katoliškega Inštituta v Toulouseu (Francija), Teološke fakultete univerze na Reki (Hrvaška), Posavskega muzeja iz Brežic, Slovenskega šolskega muzeja, Nadškofijskega arhiva Ljubljana in Arhiva Republike Slovenije ter Slovenske frančiškanske province.
Dr. Škofljanec je še napovedal, da bosta do konca leta izšla še dva zbornika o frančiškanih v Brežicah, prihodnje leto aprila pa naj bi bila pripravljena za ogled tudi razstava.
sta/jk
