Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

V sredo, 30. oktobra 2013, je bila v Kulturnem domu Dobova izvedena prireditev “Dobova se predstavi”. V izjemno pestrem kulturnem programu so se številnim obiskovalcem, ki so do dobra napolnili lepo dobovsko dvorano, predstavili pevski zbori, folkloristi, rogisti, glasbeni ansambli, mažuretke … Nastopili so torej skoraj vsi, ki jih združuje Kulturno društvo “Franc Bogovič” iz Dobove.

Na prireditvi, ki sta jo odlično povezovali v kmečko nošo opravljeni dijakinji gimnazije in kjer so bila podeljena tudi priznanja Turistične zveze Slovenije, se je predstavila tudi igralska skupina Literarne sekcije “Beseda”. Nastopajoči člana in članici skupine so obenem predstavljali tudi Klub esperantistov Posavja (KEP) in sicer s skečem “Esperanto v Dobovi” avtorja pisatelja in esperantista Rudija Mlinarja. Pri končni obdelavi sta mu malo pomagala tudi žena, esperantistka Ivana Vatovec in esperantist, predsednik KEP, Anton Mihelič.

Tako napoved skeča, za katero sta se povezovalki programa predhodno dobro poučili o pojmovanju esperanta, kakor seveda sama izvedba skeča predstavljata spoštovanja vreden prispevek k “esperantsko obarvani” kulturi v tem delu Posavja. Tako je dodan še en kamenček k mozaiku posavskega esperantskega gibanja.

Ob tem velja omeniti tudi “esperantsko točko” literarnega večera, ki ga je v spomin Mateju Boru 15. oktobra 2013 v brežiški Kavarni, ravno tako izvedla Literarna sekcija “Beseda”, z voditeljico Renejo Mihelič. Med številnimi nastopajočimi je esperantist Anton Mihelič v esperantu recitiral Borovo pesem “Jutri gremo v napad/Marŝu ni al atako”. Tudi s tem nastopom smo prisotne spomnili, da v naših krajih tli tudi “esperantska iskra”.

V nadaljevanju predstavljamo tekst navedenega skeča z “dubovsko špraho” in esperantom, s pripadajočimi fotografijami.

ESPERANTO V DOBOVI

Nastopajo:
- Jaka: Rudi Mlinar
- Micka (Jakova žena): Ivana Vatovec
- Francka: Reneja Mihelič
- turist Luiz iz Brazilije: Anton Mihelič

Nedeljsko popoldne pred gostilno Megovec v Dobovi, ob dobri kapljici sedita in modrujeta Jaka in Micka.

JAKA : Micka, se tebi ne vidi, da je Dubova vse bolj in bolj zaspana? Gle, neč se ne dogaja.

MICKA : Se dogaja, se dogaja, samo da ti tega ne vidiš.

JAKA: Jes da ne vidim? Meni pa res neč ne vejde, ka se dogaja v Dubovi.

MICKA: Da ne! Kaku pa ti je zadnjič vešlo, ko so v dvorani kulturniga doma igrali igro MALI OGLASI, pa je od povabljenih 900 i neka gospodinjstev, kulko jih šteje ta naša zaspana Dubova, nakapalo v dvorano samo petdeset lidi, pa še te niso bli fsi iz Dubove?

JAKA : Ja, saj veš, sem, ja, ne vem, no…

MICKA : Vem, vem, raj sediš te za mizoj s svojim špricerom! Drugi sedijo doma pred televizori, mladi pa se taku ne morejo ločit od svojih računalnikof…

Žalostno, res žalostno; Bogovčev Frence in igralci, ki so včasih igrali pred punimi dvoranami, bi se v grobih obračali, če bi vidli, ka se denes dogaja …

JAKA: Daj no mir… Glej ga, no, du pa je tu?

Po cesti pride utrujen turist z nahrbtnikom na rami. Ustavi se in ju nagovori.

TURIST: Saluton ! Kiel vi fartas, gesinjoroj?

JAKA: (začudeno) Ti, Micka, kakuva špraha pa je tu?

MICKA: Ne vem, nemško že ni…

JAKA: Da ni angleško … ne, ni … Parlevu france?

MICKA: De, no, od k`dej pa ti znaš francosko?

JAKA: Sej ne znam, s`mo…

MICKA: Pele budi pa tiho, da se ne osramotiš.

TURIST: Mi estas malsata, soifa, laca, dormema. Mi deziras manĝi, trinki, ripozi, dormi…

JAKA: Hudiča, ti, da ni to kakof terorist? Tako žlubodra kot… kot…

MICKA: Ka si že kdaj čou kakoviga terorista?

JAKA: Nisem, ampak…

MICKA: Pokle bodi pa tiho. Voringi ga poglej! Ka je podubn teroristi?

JAKA : No, sej ni… samo čud`n pa je, čud`n, takove šprahe še nis čul.

MICKA: V Dubovi sigurno ne, kam dregam pa še tako nisi stišau svojiga nosa.

JAKA: Kaj bi pa iskal dregdi? Vino i pivo majo tele, pr Megovci glih takuvo, da mi paše, ka bom pokle okul letau? Doma je najlepše.

TURIST :Kiujn fremdajn lingvojn vi parolas, gesinjoroj?

JAKA : Si ga pele čula? Parolas je reku… Pele je Francoz! PARLEVU FRANCE?

MICKA: Nehaj s to svojo francoščino, ko nimaš pojma o njej!

JAKA: Kaku, da ne…ŽUTEM... pa čakaj, no, kaku je že rekla Brižitka v tistim filmi…?

MICKA : Ti bom že dala žutem pa hrbti! A to si pa zapomnu, da moraš prit pravi cajt domu, tega si pa ne zapomniš. (turistu)

Mi ne znamo nobeniga tujiga jezika… (kaže) Njente, ništa, nothing…

TURIST: Pardonu, mi ne komprenas. Parolu malrapide! Ripetu!

JAKA: (zagleda v bližini Francko) Francka, sem prid!

FRANCKA: Jaka, ka pa je, da si taku vznemirjen?

JAKA: Ta turist bi neka rad. Taku smešno govori, da ga ne bi zastopu noben Dubovčan.

FRANCKA: Ah, Jaka, misliš, da če ga ti ne zastopiš, da ga ne zastopi nehče drug!

TURIST : (se obrne k njej) Ĉu vi parolas Esperanton, sinjorino?

FRANCKA: Iomete. Mi estas komencanto de Esperanto.

JAKA: (začudeno) Francka??? Ka pa je tu? Da nisi i ti…čaki, čaki… Neč vas ne zastopim.

MICKA. Ti še mene ne zastopiš, pa govorim lepu po dubovsko. Samo tega pa niti jes nisem zastopla. Ka sta govorila?

FRANCKA: On me je vprašal, če govorim esperanto, jes sem mu pa odgovorila, da malo, da sem šele začetnik.

JAKA: Esperanto, kakof jezik pa sploh to je?

FRANCKA: To je mednarodni jezik, ki ni materni jezik od nikogar in se ga morajo zatu vsi vičit.

MICKA: I Angleži?

FRANCKA: ja, i Angleži, vsi…

JAKA: Kitajci?

FRANCKA: Tud` Kitajci…

JAKA: Dubovčani se ga že niso in se ga ne bojo vičil.

MICKA: Pokle se pa zgodi to, ka se je zgudlo...

TURIST: Kio estas via nomo, sinjorino?

FRANCKA: Mi estas Francka kaj mi venas de Brežice. Kiu vi estas? Kie vi loĝas?

TURIST: Mia nomo estas Luiz, kaj mi venas de la vilaĝo Belo Horizonte en Brazilo.

JAKA.: Ki jaz neč ne zastopim, pele kr grem...

MICKA: Čisto po tvoje! Stisneš rep med noge, če kaj zaškriplje. Nikamor ne greš. Lepu boš ostal te in se buš kaj naučo. Če si se naučo tisti ŽUTEM, se buš pa še kakovo esperantsko besedo, čepref je ne bo izrekla Brižit Bardo.

Povej mi, no, Francka, ka je reku?

FRANCKA: Vprašal me je, kaku mi je ime. Jes sem mu pa odgovorila, da sem Francka in da stanujem v Brežicah.

Pokle sem ga pa jaz fprašala, kaku je ime njemu in ki je doma. Pa mi je odgovoro, da je Luiz in da stanuje v Belo Horizonte v Braziliji.

JAKA: Kakovi horizonti?

MICKA: Bedak, to je mesto v Braziliji!

JAKA. Ne poznam. Jaz vem samu to, da so Brazilci dobri nogometaši.

TURIST: Mi estas malsata, soifa, laca, dormema. Mi deziras manĝi , trinki, ripozi, dormi.

FRANCKA: Kion signifas la vorto ripozi?

TURIST: ( pokaže, da bi se rad odpočil)

FRANCKA: Mi komprenas. Se vi volas ripozi, mi informas vin, ke proksime staras la hotelo Paradizo, kie vi povus manĝi, trinki, ripozi kaj naĝi en la termika akvo.

TURIST: Kie?

FRANCKA: Iru laŭ tiu vojo. La hotelo estas proksime, kvindek, pardonu, kvincent metroj for de ĉi tie, apud la fervoja stacidomo. Rapide vi trovos ĝin.

TURIST: Koran dankon.

FRANCKA: Bonan vojaĝon.

TURIST : Dankon pro bonaj informoj. Ĉi tie estas mia adreso.

(ji izroči naslov). Se vi iam vojaĝus al Brazilo, bonvolu viziti min.

FRANCKA: Dankon kaj ĝis la revido.

TURIST: Adiaŭ! (odide)

JAKA: Kam pa je pele šou?

FRANCKA: Vprašal me je, kje bi lahko jedel, pil in se odpočil, pa sem ga poslala v Paradiso. Potem me je vprašal, kje je to, pa sem mu povedala, da naj gre po tej poti, približno pol kilometra proti železniški postaji.

On se mi je zahvalil, ter mi je dal svoj naslov, in mi je naročil, če bom kdaj hodila po Braziliji, naj se oglasim pri njem.

JAKA : V Brazilijo da bi šla?

FRANCKA: Zakaj pa ne? Z znanjem esperanta lahko potuješ po vsem svetu in pri tistih, ki znajo ta jezik, preživiš dan ali dva. To je najbolj poceni potovanje.

Seveda se moram za tako potovanje naučiti še bolje govoriti esperanto.

MICKA: Saj že kar dobro govoriš. Kje si se pa naučila?

FRANCKA: Lani so pri Ljudski univerzi v Krškem organizirali začetni tečaj esperanta, pa sem se prijavila.

MICKA: Škoda, da nisem znala.

FRANCKA: Saj še ni prepozno, tudi letos, če bo le zadosti prijav, bo začetni tečaj.

MICKA: Res…? Ki pa dobim dodatne informacije?

FRANCKA: Imaš pa res srečo. Prijavi se na Ljudski univerzi Krško.

MICKA: Vpisala se bom, ka pa vem, če ne bom kdaj res šla kam po svet…

JAKA: Brez mene že ne buš šla nikamor. Se bum pa še jes vpisal v ta tečaj! Če sem se nauču nekaj besed po francosko, ni vrag, da se ne bi še nekaj besed v esperantu.

( proti dvorani) Kaj pa vi pravite? Bi se prjavo še kdu od vas?