##IMAGE-2202175##

Festival stare glasbe, Seviqc Brežice, bo s 40 koncerti po vsej Sloveniji dopolnil svoje trinajsto leto med 30. junijem in 30. avgustom. Njegov direktor in umetniški vodja Klemen Ramovš je prepričan, da sodi med najpomembnejše kulturne prireditve v Sloveniji, s svojo kakovostjo pa ohranja visoko mesto tudi v evropskem prostoru.

Letos bo na festivalu nastopilo 20 umetniških skupin na 32 historičnih lokacijah v 19 slovenskih občinah. Kot je za STA povedal Ramovš, se bo dosedanjim lokacijam pridružilo nekaj novih. Zvoki stare glasbe bodo namreč odmevali še po gradovih in sakralnih objektih v Jesenicah na Dolenjskem, Škocjanu pri Divači, v Slovenski filharmoniji in Mestnem muzeju v Ljubljani, na gradovih Dobrovo in Kromberk, v župni cerkvi na Trebelnem, v Crngrobu pri Škofji Loki ter dvorcu Betnava v Mariboru.

Za razliko od dosedanjih let bo festival brez države partnerice in pokrovitelja, zato pa se bo spomnil 200-letnice Ilirskih provinc, uvodni koncert v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice bo posvečen spominu na Jožeta Avšiča, z zaključnim koncertom na gradu Turjak pa se bo poklonil Primožu Trubarju.

Gospodarski položaj se, kot pravi Ramovš, odraža tudi pri financiranju festivala, katerega predračun je 606.000 evrov. "Za razliko od sponzorjev je opaznejša slabša podpora lokalnih skupnosti, zato smo koncerte razpršili na več občin. Sploh je lokalna scena posebno zanimiva, saj je vse spolitizirano, neurejeno in brez pravih tehničnih pristopov. Organizatorji festivala Seviqc Brežice pa vztrajamo pri kakovosti, ki ostaja absolutno naš prvi aksiom in zato se uvrščamo med najuglednejše festivale v Evropi."

Ramovš poudarja: "Mi visoko kvalitetnemu glasbenemu programu dodajamo slovensko kulturno dediščino in s tem našo državo toliko močneje promoviramo v Evropi. Naši koncerti so v historičnih prostorih, ki pričajo, da dežela ni od včeraj in da ima veliko pokazati. Na lokalni ravni pa včasih ne vemo, kaj bi hoteli s sabo početi, ko se ne zavedamo svoje vrednosti. Ob tem pogrešam tudi intenziven dialog med lokalnimi skupnostmi in državo, zlasti pri uveljavljanju kulture in turizma, saj zanemarjanje dogovarjanja prepreči prenekatero razvojno priložnost. Imamo paleto prvovrstnih prostorov, nihče pa ne razmišlja o njihovi vsebini, kako bi zaživeli, delovali, to je zame tragedija."

Brežiški festival stare glasbe povezuje slovenske umetnike z mednarodno sceno, podpira in promovira mlade talente, pomaga pri prodoru slovenskih avtorjev v Evropo, razvija kulturno infrastrukturo in turizem, krepi medkulturni dialog in med drugim omogoča medsebojno izmenjavo evropskih in neevropskih kultur. Zaradi vsega tega ni težko pritegniti uveljavljenih umetnikov, med njimi tudi glasbenike mlajše generacije, pravi Ramovš.

Tudi tokrat bodo na festivalu nastopali priznani posamezniki in glasbene skupine iz različnih dežel. Slovenski izvajalci so letos nasploh močno vključeni v festival, nekajkrat več, kot je odstotek v primerjavi z ostalo Evropo. Na zaključnem koncertu se bo skupaj z angleško skupino The Fitzwilliam String Quartet predstavila sopranistka Suzana Ograjenšek, na dveh koncertih pa bo nastopil slovenski ansambel Musica Cubicularis, ki bo skupaj s švicarskim klarinetistom Frithjofom Smithom predstavil program Trubar, Gallus, Posch.

Da Seviqc Brežice (Semper Viva Quam Creata - Vedno živa, kakor ustvarjena) resnično živi, priča vsako leto številčnejši obisk. K temu prispevajo ugodnosti pri nakupu vstopnic, različni popusti z družinskimi paketi in festivalski avtobus, ki občinstvo iz središč pripelje tudi do malo znanih slovenskih krajev. Festival potemtakem odkriva in promovira lokalno okolje ter mu daje, tako Ramovš, visoko dodano vrednost doma in v mednarodnem prostoru.

Med načrti za prihodnost Ramovš omenja vzpostavitev širše koncertne mreže na mediteransko-srednjeevropskem območju, od Španije, Francije, Italije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Bolgarije do Češke z mrežo izobraževalnega programa na istem geografskem območju, spodbudo Centru za bosansko srednjeveško glasbo ter vzpostavitev flamske mreže (Belgija - Slovenija - Hrvaška). Prek združenja REMA, ki povezuje 60 evropskih festivalov stare glasbe, pa bo po njegovih besedah mogoče doseči tudi intenzivnejšo slovensko udeležbo v koncertnih programih po Evropi.