##IMAGE-2194246##

Z drevišnjim koncertom angleškega ansambla The Fitzwilliam String Quartet in slovenske sopranistke Suzane Ograjenšek na gradu Turjak se bo iztekel letošnji festival stare glasbe Seviqc Brežice. Trinajstič zapored in neprekinjeno dva meseca so v slovenskih najbolj znanih gradovih in sakralnih objektih nastopali svetovno znani glasbeniki.

Direktor in umetniški vodja festivala Klemen Ramovš bo seveda šele čez čas strnil vtise in zbral tudi uradne podatke o letošnjem festivalu; nedvomno, pravi, pa gre še za eno zelo uspešno sezono in kljub manjšemu številu koncertov se nedvomno povečuje tudi obisk.

Ob zaključku festivala, ki je povezal 20 umetniških skupin na 32 prestižnih lokacijah in po 19 slovenskih občinah, pa je Ramovš razmišljal predvsem o tem, kako se rojeva vsakoletni program in kaj vse je treba pretehtati od ideje do končnega programa oziroma od repertoarja do izbire glasbenih skupin ter kaj pomenijo dolgoletne izkušnje in že dodobra evropsko uveljavljen festival. In seveda o tem, kaj vse je mogoče pričakovati ob festivalu Seviqc Brežice prihodnje leto.

"Ko imaš neke želje, zamisli, predloge, kakorkoli, iz razpoložljive zbirke vsega, kar obstaja, kar je na voljo, povlečeš na dan posamične zanimive stvari in postavljaš posamezna gostovanja. Ta ansambel, tisti ansambel, in vsak je unikum zase in pri vsakem gledaš, da bo njegov program zanimiv in ga že kar primerjaš z ostalimi vabili. Na začetku še gledaš vsako skupino zase, kot bi gledal neko drevo. Ko pa vse skupaj sestaviš in ugotavljaš, kako deluje, mi je videti kot gozd. In tretji pogled: ko se prične festival, ga vidiš povsem drugače. Ker sem sredi dogajanja, se mi dozdeva, kot bi šel zdaj na sprehod skozi ta gozd.

In moram reči, da sem letos zelo zadovoljen z vsemi tremi pogledi in da sem se tudi sam naužil svežega zraka. Že s tem, kar smo pripeljali k nam, do tega, ko sem videl, kako vse skupaj deluje, do zaključka, sem lahko resnično zadovoljen. Zdaj že ugotavljam, da smo izpeljali še en lep festival in težko si predstavljam, kako bi bilo mogoče pripravili boljši program. Posebej še spričo omejitev. Nimamo namreč na voljo velikih prostorov, da bi pripeljali številčnejše skupine, ki so lahko tudi atraktivne. Zato je treba atraktivnost delati s komornimi skupinami in recitali, da ostanejo poslušalci zadovoljni. Mi smo tako dejansko vsako leto na volitvah," po svoje razmišlja Ramovš.

Na vprašanje o izboru repertoarja ter morebitnih poudarkih pri zasnovi oziroma izvedbi festivala Seviqc Brežice 2009 Ramovš odgovarja, da zavestno ni sledil posebnim poudarkom, kajti na prvem mestu je pripraviti zelo prodoren program, ki bo še naprej dvigoval sloves festivala v svetu.

"V vseh teh letih smo se namreč uvrstili med glavne tovrstne festivale v Evropi. Tudi letošnji spored me utrjuje v prepričanju, da kaže nadaljevati po tej poti, kajti ničesar se nam ni treba sramovati. Po svoje pa je vendarle mogoče tudi letos izdvojiti nekaj poudarkov: tri koncerte v Mariboru, Ljubljani in na gradu Dobrovo v Brdih z naslovom La Route Nodier, ki predstavlja literarno in simbolično pot ter povezuje Škotsko s Francijo, in s tem tudi z Ilirskimi provincami, lahko štejemo za našo produkcijo.

Z več koncerti smo se spomnili 200-letnice smrti skladatelja Josepha Haydna, s slovenskim ansamblom za staro glasbo Musica Cubicularis in danskim kornetistom Frithjofom Smithom ter deli Gallusa, Trubarja in Poscha pa smo lahko spremljali različne glasbene sloge iz časa protestantizma na Slovenskem.

Nekoliko dlje smo si programsko upali stopiti s francosko-romunskim ansamblom XVII-21 Le Baroque Nomade, ki je v glasbi in plesu izvajal šele pred desetletjem odkriti kodeks meniha Caionija in s tem kroniko transilvanske svadbe! S skupnimi improvizacijami na staro glasbo sta navdušila belgijska ansambla Zefiro Torna in Amorroma ter francoski sestav Traces, z odličnimi mladimi izvajalci, izjemnim dirigentom in navdušujočo sopranistko pa je postregel Baročni orkester Evropske unije.

Koncerta Händlovih in Bachovih kantat v dvorani Slovenske filharmonije, ki so mu tudi glasbeniki kritiki namenili najvišje ocene, se je udeležil predsednik države Danilo Türk s soprogo. Prav njegov obisk ter prihod predsednika državnega zbora Pavla Gantarja in ministrice Katarine Kresal na otvoritveni koncert so nam v čast in priznanje za naše napore in delo. Pa ne samo to, bili so zadovoljni in v pogovorih z njimi v odmoru in po koncertih smo izmenjali prenekatero uporabno zamisel," je povedal Ramovš.

Letošnja sezona je nedvomno v Evropi še bolj utrdila brežiški festival stare glasbe in zato je po Ramovševem zagotavljanju tudi v naslednjem letu mogoče pričakovati marsikaj novega.

"Vesel sem, da se je tudi z našim prispevkom evropska scena stare glasbe zadnja leta še posebej razvila. Naš prispevek priznavajo tudi v REMA, mednarodnem združenju, ki povezuje že več kot 60 evropskih festivalov stare glasbe in na našo pobudo smo pritegnili v združenje še radovljiškega in zagrebškega.

Med sedmimi nacionalnimi odbori zdaj v REMA deluje tudi slovensko-hrvaški nacionalni odbor. S tem je storjen korak, da lahko v okviru združenja in v tem delu Evrope delujemo mnogo bolj samostojno in za poustvarjalno produkcijo storimo bistveno več. Prvi korak delovanja našega odbora, katerega koordinator sem, bo že novembrsko srečanje REMA v Valenciji. Tam bo nastopil slovenski ansambel Musica Cubicularis, prihodnje leto verjetno Hvatski barokni ansambel in izmenoma dalje.

Lahko bi rekel, da naš odbor obenem neposredno prispeva tudi k urejanju političnih razmer na severozahodnem Balkanu. Medtem, denimo, že snujemo mednarodno mrežo festivalov v širšem prostoru, kjer bomo nedvomno znova suveren partner. Sicer pa že pripravljamo osnutke festivala Seviqc Brežice za prihodnje leto, ko bomo ohranjali dosedanjo kakovost. Želimo obdržati tudi sedanje lokacije in poiskati morda še kakšen prestižni koncertni prostor, saj jih v Sloveniji ne manjka," je še povedal Klemen Ramovš.