Ohranjajo kočevarsko kulturo in zgodovino
S popoldanskim prikazom izdelave prave pobolice, posebne potice, ki so jo Kočevarji pripravljali ob praznikih in pomembnih dogodkih, so v Dolenjskih Toplicah včeraj začeli 10. dneve kočevarske kulture, ki jih tokrat pod častnim pokroviteljstvom kulturne ministrice dr. Aste Vrečko pripravlja Občina Dolenjske Toplice v sodelovanju z domačim Društvom Kočevarjev staroselcev.
Slovesno odprtje je bilo zvečer v veliki dvorani KKC, v avli pa so na ogled postavili še potujočo razstavo dr. Mitje Ferenca »Nekdanji nemški jezikovni otok na Kočevskem«.
Kočevske Nemce so na Kočevsko v prvih treh desetletjih 14. stoletju iz zgornje Koroške in vzhodne Tirolske naselili Ortenburški grofje in tam živeli vse do izselitve 1941 v Posavje, le nekaj sto se jih je uspešno izogibalo preselitvi, največ pa jih je ostalo ravno v črmošnjiško-poljanski dolini. Po drugi svetovni vojni so skoraj vsi preseljeni Kočevarji zapustili Slovenijo oz. tedanjo Jugoslavijo. »Potomci, ki danes živijo na tem območju, si zaslužijo, da se njihova zgodovina predstavlja in s tem je tudi naše društvo od leta 1992 prevzelo temeljno nalogo, da ohrani njihovo identiteto,« je dejal Primož Primec, predsednik Društva Kočevarjev staroselcev, ki ima svoj sedež v Občicah.
Na slovesnosti ob odprtju jubilejnih dnevov, je zbrane najprej nagovorila Urška Kop, ki je članica omenjenega društva že od malih nog, sicer pa tudi predsednica Zveze kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji. Kot je dejala, je zelo počaščena in ponosna, da občina Dolenjske Toplice, ki je idejna vodja teh dnevov, tako močno podpira ohranjanje kočevarske kulture in kočevarskega jezika ter jih tudi finančno podpira. Za podporo se je zahvalila tudi kulturnemu ministrstvu, ki je prepoznalo njihova prizadevanja, pa tudi avstrijskemu veleposlaništvu, ki društvom v Sloveniji stoji ob strani tako finančno kot moralno.
Topliški župan Franc Vovk je izpostavil, da Društvo Kočevarjev staroselcev ohranja zelo pomembno vlogo, se posebej danes, ko govorimo o Evropi narodov, o multikulturalnosti, »in da nas tudi s pomočjo Dnevov kočevarske kulture spominjajo na neke pretekle načine življenja in običajev, ki so bili v navadi v teh krajih«. Avstrijska veleposlanica v Sloveniji mag. Elisabeth Ellison-Kramer pa je med drugim vsem položila na srce, »da lahko nastopite samozavestno, da govorite svoj jezik, tako da bodo vsi vedeli, da ga ne govori le peščica, temveč vas je veliko več, ki ga tudi dobro razumete. Avstrija in tudi naše veleposlaništvo vas bo pri tem rade volje podprlo.«
Potujoči razstavo je predstavil njen avtor dr. Mitja Ferenc: »Leta 1993 se mi je ponudila priložnost, da sem v Ljubljani v Cekinovem gradu po nekaj letnem zbiranju in preučevanju gradiva pripravil razstavo Kočevska. Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev, ki je v spremenjeni obliki potem od leta 2014 bila predstavljena in še vedno je v prostorih Pokrajinskega muzeja Kočevje.« Pred 17 leti pa je ekipa muzeja pod vodstvom tedanjega direktorja Ivana Kordiša predlagala, da bi uredili še nekaj prenosljivih panojev, ki bi omogočili predstavitev kočevarske zgodovine tudi v drugih krajih. »In tako je nastala ta majhna razstava in je bila pravzaprav v nekem smislu prvič predstavljena na Dunaju pred 17 leti.«
Na panojih je, kot je dejal, prikazana pravzaprav vsa tragika te krute zgodovine nekdanjega nemškega jezikovnega območja na Kočevskem, ki je merilo preko 800 kvadratnih kilomerov. »Če ponazorim samo z nekaj številkami: od 177 vasi jih več kot 100 ne obstaja več, jih je prerasel gozd, od 123 cerkva jih je 95 uničenih ali v ruševinah, od 400 kapelic in znamenj smo jih uspeli najti le eno desetino ter od 38 pokopališč je večina bila zravnanih ali pa so nagrobniki Kočevskih Nemcev odstranjeni. Ampak kljub temu, vsaj pokopališča - tista redka, ki so ostala - označujejo to zgodovino in kulturno dediščino, ki je danes žal ni več, nagrobniki pričajo, da je tukaj 600 let živela nemška manjšina,« je orisal in dodal, da so to izginulo kulturno dediščino poskušali prikazati vsaj z razstavami, knjigami in drugimi pripomočki in je s tem najbolj opisano območje v Sloveniji.
Slovesnost so z nastopom obogatili pevska skupina in otroška folklorna skupina Društva Kočevarjev staroselcev, slednja se je prvič predstavila javnosti, otroška folklorna skupina OŠ Belokranjskega odreda Semič ter učenca osnovne šole Dolenjske Toplice Eneja in Tilen Sepaher.
Bogat program 10. dnevov kočevarske kulture
V dneh do nedelje se bodo zvrstili številni dogodki. Danes bo ob 19. uri v Muzeju Društva Kočevarjev staroselcev v Občicah filmski večer o Kočevarjih, sobotno dogajanje pa bo še posebno pestro, naj izpostavimo slikarski ex-tempore Dolenjske Toplice ter mašo, ki jo bo ob 11. uri daroval novomeški škof dr. Andrej Saje, in nastop komornega zbora Hugo Wolf iz Maribora, pa zaključno prireditev in vrtno veselico z ansamblom Topliška pomlad ob 19. uri, vse bo v Kočevskih Poljanah. Sicer bodo dogajanje sklenili v nedeljo v muzeju Društva Kočevarjev staroselcev v Občicah, ob 10. uri bo predstavitev knjige zakoncev Riedel ter ogled ruševin vasi Stari in Novi tabor, od 15. do 19. uri pa vabijo na brezplačen ogled muzeja.
Prireditev Dnevi kočevarske kulture izmenično gostijo občine Kočevje, Dolenjske Toplice in Semič, kjer so več stoletij živeli kočevarski Nemci.
