Kavčičeva se je ugnezdila v lapidariju
V lapidariju nekdanjega kostanjeviškega cistercijanskega samostana je v Galeriji Božidarja Jakca od petka na ogled razstava akademske slikarke Mateje Kavčič, v Škofji Loki živeče Posavke iz Brestanice, ki se tokrat likovnemu občestvu predstavlja nekoliko drugače, kot smo je bili vajeni.
Če smo na primer pred tremi leti na devetih novomeških likovnih dnevih, letos pozimi na razstavi v razstavnih prostorih Društva likovnih umetnikov Dolenjske v Kulturnem centru Janeza Trdine na razstavi Zeleni objemi in predlani na razstavi Gozdni duh v Galeriji Krško lahko občudovali njeno predanost naravi, njene liste in trave, ki so bili na slikah tako realni, da se je bilo bati, da jih bo že malo močnejši prepih odnesel z lista papirja, na katerega jih je naslikala, je tokrat Mateja Kavčič tokrat prestopila mejo realnega. Obrnila se je k originalom in v razstavni prostor spletla niz malih, malo večjih in ogromnih ptičjih gnezd, v eni od sob, kjer naletimo na dolge in prepletene kite, spletene iz trav, v centralnem delu zvite v spiralo, v drugem kotu pa nastlano otavo, ki jo je, tako kot vse ostale materiale, s katerimi je zgradila razstavo, nabrala v bližnji okolici galerije, na travniku, na steljniku ali v bližnjem gozdu.
Mateja z uporabljenimi materiali koketira z legendami in pravljicami, s iz trav spletenimi kitami z pravljicama Zlatolaska in Motovilka, s praprotjo pa z legendo, da ob kresni noči praprotno seme da človeku posebno moč, da razume govorico živali. Morda se v tem tudi skriva njena želja, da bi imela tako nadnaravno moč. Posamezne prostore lapidarija je Mateja povezala z na bele stene z ogljem narisanimi risbami trav in drevesnih listov.
"Zgodba, ki jo je umetnica domišljeno umestila v razstavni prostor, je polna simbolov in intuitivnih nastavkov, kot tudi referenc na zgodovino krajinske umetnosti. Koncept postavitve, ki je determiniran že z naslovom Zavetja, seveda ni namenjen zgolj samemu sebi in imanentni estetski komponenti, temveč vzpodbuja in nagovarja k interakciji. Pri tem ne mislim zgolj na obiskovalce, temveč tudi na avtonomnost in izraženo bit naravnih elementov v prostoru, kot tudi na potencialna bitja, ki s temi elementi sobivajo. To pa so lahko bodisi predstavniki živalskega bodisi vilinskega, magičnega sveta," je o njeni razstavi povedal kustos Goran Milovanović.
Mateja Kavčič je bila rojena leta 1970 v Novem mestu, otroštvo pa je preživela v Brestanici. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo se je leta 1989 vpisala na slikarski oddelek Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je 1994 diplomirala pri prof. Janezu Berniku in prof. Jožefu Muhoviču in leto kasneje obiskovala slikarsko specialko pri prof. Lojzetu Logarju, kasneje pa si je pridobila še pedagoško andragoško izobrazbo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Poznamo jo predvsem kot vizualno umetnico na področju slikarstva, risbe, grafike, fotografije, prostorskih postavitev in land arta, je pa tudi restavratorka. Je tudi članica Društva likovnih umetnikov Dolenjske.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
