Jožica Kastelic izbrala novo misel: Kulturna dediščina združuje Slovence doma in po svetu

Ob nedavnem kulturnem prazniku so konec tedna v goste povabili člani Društva upokojencev (DU) Novo mesto, ki ga vodi novi predsednik Stane Žagar.
V večnamenskem društvenem prostoru so pripravili prireditev z naslovom Rastoča deklica, saj ta projekt, ki spodbuja ljudi k osebni rasti s kulturo, umetnostjo in znanostjo in ki ponazarja dosedanji razvoj in identiteto Slovencev kot stalno učeče se družbe, premore tudi DU Novo mesto.
Kip Rastoče deklice je dobil novo misel oz. drevo na stenski poslikavi za njo, je dobilo nov list: Kulturna dediščina združuje Slovence doma in po svetu. Izbrala jo je 83-letna Novomeščanka Jožica Kastelic, vodja sekcije domače obrti. Misel je napisana na lesenem podstavku pod kipcem Rastoče deklice.
Osrednja nit dogodka je bila namreč prav kulturne dediščina sekcije domače obrti, ki v upokojenskem društvu deluje od leta 1995, vse od takrat pa jo vodi Kastelčeva.
Kulturna dediščina za identiteto Slovencev
Kot je med drugim povedala v pogovoru z voditeljico večera Slavko Kristan, je kulturna dediščina v najširšem pomenu besede temelj za ohranjanje kulturne identitete Slovencev. Jožica Kastelic, ki je za prepoznavno in strokovno delovanje za ohranjanje kulturne dediščine prejela Zlato plaketo Združenja društev upokojencev Slovenije, se pri tem trudi s širjenjem znanja s področja pletarstva, pa izdelovanja belokranjskih pisanic ter izdelkov iz sivke.
Vodi delavnice in tečaje za vse generacije. Izdelovati zna razne izdelke iz slame, koruznega ličja, leskovih viter, vrbovih šib, srobota, bek itd. Marsikak tak izdelek potrebuje vsako gospodinjstvo, še večkrat kmetija. Uporablja le naravne materiale iz lokalnega okolja. Mnogi njeni izdelki domače obrti – del jih je prikazala tudi na razstavi - so postali promocijska oz. državna protokolarna darila.
Sekcija domače obrti ima že od vsega začetka tri cilje: osvojiti čim več znanja s področja domače obrti; pokazati javnosti, kaj je v preteklosti znal ustvariti preprost in priden slovenski človek; ter da se čim več ljudi, od otrok v vrtcu in vse do odraslih, seznani s temi izdelki in se jih nauči narediti ter tako pomaga ohranjati domačo obrt. Zato vsak petek od 17. ure do 19. ure v prostorih društva poteka tečaj – vabilo velja!
»Upokojenci ste potrebni«
Častni gost dogodka je bil idejni oče Rastoče knjige dr. Janez Gabrijelčič, ki je poudaril, da je Rastoča knjiga slovenska posebnost, ki pa ima že tudi svetovne razsežnosti. Ideja izobraževanja, duhovne rasti, povezovanja, itd. je namreč doma že v 16 državah sveta. Jeseni je zamišljeno, da bodo vse te deklice združene Rastoče knjige sveta s svojimi podporniki prišle v Ljubljano in zahtevale mir na svetu.
Poudaril je pomen altruizma, ne egoizma, ki je dandanes žal tako razširjen. Zbranim upokojencem je dejal, da so v slovenski družbi potrebni in tudi cenjeni, zlasti v novomeški občini.
Zbrane je nagovoril tudi prof. Jože Zupan, ki velja za velikega promotorja kulture branja knjig ne le v Šentrupertu na Dolenjskem, ampak v vsej Sloveniji. Poudaril je, da je treba vsak dan narediti kaj dobrega za družino in družbo, vse življenje pa se je treba izpopolnjevati, k čemur spodbuja tudi projekt Rastoča knjiga. Sam je leta 2003 v Trebnjem odprl prvo stalno razstavo Rastoča knjiga v slovenskem prostoru in vesel je, da ta projekt raste in se širi.
Nastopili literati, razstavljata Andreja Fifolt in Jelka Predovič
Dogodek v počastitev slovenskega kulturnega praznika so z nastopili obogatili trije člani literarne sekcije Snovanja in predstavili svoje ustvarjanje – poleg predsednice Anice Vidmar še Rezka Povše in Stane Cerar. Zapeli so pevci upokojenskega društva pod vodstvom Mateja Burgerja, Simon Bukovec, vnuk Jožice Kastelic, pa je zaigral na violončelo.
Na prireditvi so odprli še slikarsko razstavo dveh članic likovne sekcije Jutro: Andreje Fifolt in Jelke Predovič, ki ju je na kratko predstavil vodja sekcije Karol Zagorc. Povedal je, da sta v tretjem življenjskem obdobju obe z zanimanjem vstopili v svet ljubiteljskega likovnega ustvarjanja, tudi s tečaji. Nenehno iščeta nova znanja in sta samokritični.
Zagorc je preteklo leto sekcije Jutro označil za plodno: člani so se udeleževali raznih likovnih kolonij, extemporov in likovnih taborov po vsej domovini. Svoje slike so razstavljali na kar nekaj razstavah, letos pa je v prostorih novomeškega CSD že samostojno razstavljal Franc Urbančič.