Sašo Radej

Človek, ki je takoj na začetku mandata ukinil tako Muzej slovenske osamosvojitve kot skromno plačilo prispevkov za duhovnike ter se Cerkve izogibal kot hudič križa, je ob koncu mandata prišel na mašo za domovino v ljubljansko stolnico in celo vrgel nekaj drobiža v pušico. 

Človek, ki je na začetku mandata grozil s čistkami in opletal s fašizmom, je na zadnji proslavi dneva samostojnosti in enotnosti govoril o sodelovanju. Nismo šli mi v Dražgoše, Robert Golob je prišel k maši. Težko bi našli primerjavo, v kateri je več simbolike. Zaletavanje z glavo v zid vrednotnega temelja, na katerem je nastala slovenska država, se je končalo s simboličnim priznanjem poraza.

Za zdaj zgolj simboličnim, ko se navzven z gesto posredno priznava zmota, beseda priznanja napake pa še ni bila izrečena. Zato čakamo na priznanje zmote in popravo napak. Na sklep Golobove vlade, s katerim vrne Muzej slovenske osamosvojitve. Na sklep, s katerim se vrne Urad za demografijo. Prekliče ukinitev dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Čakamo na opravičilo prizadetim. Na odpravo krivice, povzročene tistim, ki skrbijo tudi za slovensko sakralno dediščino.

Od tega bo odvisna ocena njegovega najnovejšega ravnanja. Če bo simboliki sledilo ukrepanje, potem bo pozitivna. In Slovenija bo zaradi tega boljša. Pot iz nakopičenih težav bolj gladka. Človek, ki spozna napako in jo skuša popraviti, zasluži priznanje. Krožijo sicer govorice, da so najnovejše Golobove poteze zgolj predvolilno pozicioniranje brez globljega premisleka.

Posledica streznitve po dveh gladko izgubljenih referendumih ter angažiranja novega dobro plačanega PR-svetovalca Dejana Verčiča, ki je bil dolgo javen kritik vlade, nato pa je nenadoma poniknil iz javnosti. Ta verzija je sicer možna, mogoče celo najverjetnejša, vendar bi to predstavljalo neznansko podcenjevanje slovenskega javnega prostora in volivcev, ki so letos svojo zrelost dokazali že dvakrat.

Sicer pa bo zelo kmalu jasno, ali bodo gestam sledila dejanja ali ne. V obeh primerih in ne glede na motiv Golobovega ravnanja pa je politična bitka dobljena. Ponovno. Dobljena ne glede na to, ali je do spoznanja prišel predsednik vlade sam ali pa zgolj njegov PR-svetovalec, in mu je le oklevajoče sledil.

Slovenska osamosvojitev je vrednotno središče slovenskega naroda. Nobena oblast v Sloveniji si zato ne more brez hude krize dalj časa privoščiti ravnanj, ki so nasprotna našemu vrednotnemu središču. Čas do vrnitve Muzeja slovenske osamosvojitve v prestolnico se zato odšteva v tednih.