Imate minuto? Upodobitev svete Lucije na poslikanem lesenem stropu
13. decembra goduje sveta Lucija, mučenka in zavetnica slepih, bolnih otrok, skesanih pocestnic, kmetov, steklarjev, sedlarjev, krojačev, šivilj, tkalcev, nožarjev, kočijažev, pisarjev, notarjev, tapetnikov, hišnikov, vrtnarjev, pisateljev (v Angliji), odvetnikov, služkinj in krošnjarjev, proti očesnim boleznim, bolečinam v grlu, okužbam, krvavitvam (krvotoku) in griži (Schauber in Schindler 1995, stran 640).
Njen obstoj je zgodovinsko dokazan, rodila se je okoli leta 286 v Sirakuzah na Siciliji in se zavezala čistosti. Mati jo je želela dati za ženo imenitnemu poganskemu mladeniču, a Lucija se je uprla, mati pa je popustila šele, ko je ob hudi bolezni s hčerjo odšla na romanje, ki ji je čudežno povrnilo zdravje. Ženin se z njeno zavrnitvijo ni sprijaznil in jo je prijavil namestniku cesarja Dioklecijana, preganjalca kristjanov. Lucija kljub mučenju in grožnjam ni zatajila svoje vere. Kaznovali so jo z onečaščenjem v javni hiši, žganjem z ognjem, polivanjem z vrelim oljem in smolo, toda ostala je nepoškodovana, zato so jo naposled umorili z mečem (Schauber in Schindler 1995, strani 640–642).
Poleg palmovega lista, simbola mučeništva, je pogosto upodobljena s knjigo, dvojnim križem, svetilko, svečo, plamenico, mečem ali bodalom, včasih na pladnju nosi dvoje oči (Schauber in Schindler 1995, stran 642). Prav slednje so njen atribut tudi na poslikavi v krški cerkvi sv. Rozalije, ki je bila posvečena leta 1647. Njen umetelno poslikani strop, ki sodi med največje ohranjene tovrstne spomenike v Sloveniji, v posavskem prostoru pa je sploh edini, datiramo v leto 1666 in je delo Janeza Soharja iz Vidma (Cevc 1977, Golob 1988, Register kulturne dediščine). Leseni strop je kompozicija tabelnih slik, sestavljenih iz 84 kaset. Poleg zavetnice, priprošnjice zoper kugo sv. Rozalije, ter sv. Lucije so v središčnih devetih kasetah s svojimi značilnimi atributi ter napisom upodobljene še sv. Katarina, sv. Elena, sv. Apolonija, sv. Cecilija, sv. Uršula, sv. Margareta in sv. Barbara. Preostale kasete so poslikane z dekorativnimi motivi rastlinskih vitic, rozet in upodobitvijo Sonca, Lune ter operutničenimi angelskimi glavicami. S skladnim barvnim koloritom tvorijo kasete estetsko zaokroženo delo.
Baročne poslikave so bile restavrirane med letoma 1995 in 1999, leta 2010 pa se je končala celovita prenova cerkve, ki je poleg restavrirane notranjščine dobila še urejeno zunanjost in okolico. Od leta 2007 ima cerkev sv. Rozalije status lokalnega spomenika kulturne dediščine (Občina Krško 2010).
