##IMAGE-2216063##

Drama ''Schönwiesen - zadnji up gospode Črnomaljske'' v izvedbi Gledališke skupine ZIK Črnomelj bo danes ob 19. uri na ogled v Kulturnem domu v Semiču.

Črnomaljski gledališčniki so predstavo pripravili ob praznovanju svoje 10-letnice in jo krstno uprizorili letošnjega februarja na črnomaljskem odru kulturnega doma pred nabito polno dvorano. Gre za predstavo iz leta 1911, ki govori o gospodi Črnomaljski v letu 1774. Delo je iz nemščine prevedel Janez Weiss, režisersko vlogo pa je opravila Helena Vukšinič. Scenografija je bila v rokah Uroša Strugarja, kostumografija Antona Starca in glasba Silvestra Mihelčiča. Igrajo pa Toni Mavrič, Jaka Birkelbach, Slavko Pavlakovič, Karmen Ambrožič, Petra Majdič, Mojca Breznik, Andrej Tomc, Dušan Kure, Samo Tomc, Fanika Hutar in Monika Mušič.

Predstava ima pet dejanj in en 10-minutni odmor po tretjem dejanju. Celotna predstava traja poltretjo uro.

Gledališka predstava ''Schönwiesen - zadnji up gospode Črnomaljske'' temelji na besedilu avstrijskega zgodovinarja in dramatika Gottlieba Avgusta Cruwella iz leta 1911. Dramo, ki je postavljena v leto 1774, so ob 600-letnici prve omembe Črnomlja kot mesta (2007) v dunajski knjižnici odkrili črnomaljski zgodovinarji, nato jo je prvič v slovenščino prevedel Janez Weiss. Gledališka skupina ZIK Črnomelj je želela v letih, ko Črnomelj praznuje 600-letnico prve omembe Črnomlja kot mesta in 780-letnico ustanovitve župnije Črnomelj, s svojim delom prikazati del zgodovine, ki kaže lokalno, predvsem pa mednarodno okolje in okoliščine, ki naj bi zaznamovale gospodo Črnomaljsko v 18. stoletju.

Čeprav sama drama ne temelji na zgodovinskih dejstvih, pa kaže na to, kako smo bili Slovenci (v tem primeru Črnomaljci) že davno del evropskega naroda, kako so bile povezave med evropskimi godpodarstveniki in bančniki nujne že od nekdaj.

Obenem pa je predstava ''Schoenwiesen - zadnji up gospode Črnomaljske'' klasična (melo)drama z domovinsko, ljubezensko in celo nadnaravno tematiko.

Schönwiesen je namreč posestvo v Črnomlju, ki bi gospodo Črnomaljsko, živečo na Dunaju, lahko rešilo propada. Ko se izkaže, da je posest preveč zadolžena in ne daje upanja za kakšnega od vzponov, je na potezi zadnji Črnomaljski, Erazem, ki s svojimi odločitvami (gospodarskimi, ženitvenimi) Črnomaljske lahko reši ali prepusti neizbežnemu propadu. Pri tem pa se mora bolj kot po svojih željah in vesti ravnati po navodilih in zahtevah očeta Kajetana, predvsem pa očetove tete Viktorine, ki je tihi poglavar družine. 

Poleg Erazma, njegovega očeta in tete, je ključna oseba drame Maressi, vnukinja grofice Viktorine, ki zataji svojo ljubezen (do Erazma), da bi se na očetovo željo poročila z bogatim železarjem, in tako pomagala ohraniti družinsko industrijsko tradicijo in povprečen standard. In kot bi ta žrtev ne bila dovolj za mlado dekle, se Maressi žrtvuje tudi za Erazma in strica Kajetana, ko preživi noč z markizom St. Germainom, da jim ta da magisterium, ki spreminja nežlahtno kovino v zlato.

Markiz St. Germain je glavna oseba zgodbe z nadnaravno tematiko, ki se prepleta z domovinsko in ljubezensko. Velja za človeka, ki bi lahko bil star 30, 300 ali tisoč let, njegova bistvena sposobnost pa je spreminjati običajne snovi v zlato. Svojemu liku primerno se nenadoma pojavi in prav tako hitro izgine, za sabo pa pusti vsaj kakšno razdejanje ali nesrečno osebo ...

Predstava ''Schönwiesen - zadnji up gospode Črnomaljske'' je gledljiva v vsakem času in prostoru, saj predstavlja vladajočo družino, njen boj za obstoj in medkulturni dialog za ohranitev lastne prepoznavnosti, obenem pa vsebuje tudi dovolj ljubezenskih in »čudežnih« elementov.

Drama kaže na povezanost med vsemi zgodovinskimi obdobji in prostori, obenem pa kaže na brezčasnost temeljnih človekovih dilem in vrednot, je zapisala režiserka Helena Vukšinič.