arhiv, L. M.

##IMAGE-3290323##

Na območju Dolenjske, Posavja in Bele krajine je zadnja leta začelo delovati kar nekaj novih večjih kulturnih hramov, ki so v vsakem kraju za razcvet kulture gotovo pomembni in nujni. V mislih imamo Dolenjske Toplice, Semič, Šentjernej. A ob veselju, da imajo domači kulturniki vendarle kje ustvarjati, se zastavlja vprašanje financiranja teh kulturnih domov. Njihovo vzdrževanje namreč ni poceni.

V večini primerov največje finančno breme pade na lokalno skupnost, torej občino kot ustanoviteljico javnega zavoda, kar je status večine kulturnih domov. Takšno stanje je pokazalo tudi naše “poizvedovanje” v nekaterih kulturnih domovih.

Šentjernej: O stroških bomo lahko govorili čez leto dni

Programska vodja pred kratkim odprtega Kulturnega centra Primoža Trubarja v Šentjerneju Elizabeta Kušljan Gegič pravi, da bo o stroških delovanja centra lahko govorila šele po letu dni njegovega delovanja, sedaj pa upajo, da bodo z dobrim trženjem sami krili 20 do 25 odst. stroškov. “Za to se bomo trudili z dobrim programom, z oddajanjem prostorov v najem, z uspešnim sodelovanjem na razpisih različnih ministrstev in tudi s pomočjo sponzorjev. Ostalo bo morala prispevati občina, kar velja tudi za vse stroške v letošnjem koledarskem letu,” je dejala Kušljan Gegičeva, ki je poleg tehničnega vodje za sedaj edina zaposlena v novem kulturnem centru, ki deluje v okviru Ekološke družbe Šentjernej. Za nekaj mesecev so dobili preko programa usposabljanja na delovnem mestu dodatno kadrovsko pomoč in čistilko.

Semič: Domača društva do prostorov brezplačno

Tudi v leto dni starem Kulturnem centru Semič za sedaj deluje minimalna delovna zasedba. Več zaposlenih namreč pomeni več stroškov. Poleg direktorja Ferdinanda Jakše je zaposlen še vzdrževalec operater, ki pa skrbi tudi za ostale občinske stavbe. Kot je povedal Jakša, posluje njihov center pozitivno, seveda pa brez dobička. Koliko stroškov krije semiška občina kot ustanoviteljica zavoda in koliko sami, ni mogel povedati. “Občina plačuje tekoče stroške in domače prireditve, ostalo se trudimo dobiti s trženjem prostorov, pomemben je tudi pester program. Z obiskom smo kar zadovoljni. Naša društva imajo za vaje ali prireditve v kulturnem centru prostore zastonj, saj želimo spodbuditi ustvarjalnost domačih ljudi,” pravi Jakša in dodaja, da je v času krize še težje dobiti sponzorje, zlasti v Beli krajini. “Borimo se za preživetje.”

Krško: Polovico stroškov kulturni dom krije sam

Med uspešnejšimi kulturnimi hrami v naših koncih je že preko štiri desetletja delujoči Kulturni dom Krško. Kot je povedala programska in poslovna vodja Katja Ceglar, ki dom vodi tretje leto, ga polovično financira krška občina, polovico stroškov krijejo sami. “S sponzorji zelo malo, glavni prihodek je od najemnine prostorov društvom (za domača je cenejša) in podjetjem za razne prireditve. K sreči ima pri nas JE Krško informacijski center. Naša tržna dejavnost sta še interni bife in kino, s slednjim imamo prej izgubo kot kak evro dobička, a ga vseeno ohranjamo. Trudimo se tudi za brezplačne javne dogodke, saj tržna dejavnost ne sme ogroziti javne službe,” pravi Ceglarjeva in dodaja, da je dandanes težko delati v kulturi, kjer si odvisen od obiska, sponzorjev, gospodarske situacije. “Tudi kadrovsko smo podhranjeni,” dodaja. Poleg nje so v KD zaposleni še računovodkinja, pripravnica koordinatorka, dva tehnika, tri čistilke in biljeterke.

ZIK Črnomelj: Do sredstev preko razpisov

Pohvalno je financiranje Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj, znotraj katerega delujeta dve organizacijski enoti: Ljudska univerza in Kulturni dom. Zavod, ki domuje v prostorih nekdanjega Sokolskega doma, je po besedah direktorice Nade Žagar do leta 2007 sam kril kar 80 do 85 odst. vseh stroškov, le lani je morala črnomaljska občina kot ustanoviteljica prispevati 30 odst., in sicer 20 odst. za kulturo in 10 odst. za izobraževanje odraslih, kar je največ doslej. “Pa še tu je vzrok v praznini javnih razpisov: stari so potekli, novih še ni bilo. Močno se namreč trudimo z raznimi projekti, javljamo se na razne razpise, od sponzorjev pa dobimo bolj malo denarja,” je povedala Žagarjeva in dodala, da ZIK zaposluje deset ljudi: dva tehnika in osem strokovnih delavcev, od katerih večina dela na področju izobraževanja odraslih in v kulturi, nekaj delovnih mest pa je tudi kombiniranih.