Inflacija veliko bolj prizadela že tako revne, predvsem upokojence
Inflacija je 2,7-odstotna. Medtem ko so plače realno zrasle, so pokojnine komaj sledile cenam hrane, zato se standard upokojencev kljub uskladitvi ni bistveno izboljšal.
Zaključek leta 2025 je prinesel uradne podatke o gibanju cen, ki so marsikoga presenetili. Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je potrdil, da je letna inflacija znašala 2,7 odstotka. To pomeni, da so bile cene življenjskih potrebščin decembra 2025 v povprečju za 2,7 odstotka višje kot decembra 2024, medtem ko je povprečna letna rast cen skozi celotno leto znašala 2,4 odstotka.
Čeprav te številke na makroekonomski ravni kažejo na umirjanje, se številnim gospodinjstvom zdijo neusklajene z njihovo vsakodnevno izkušnjo. Razlog za to odstopanje ni v napaki statistike, temveč v njeni naravi.
Uradni indeks cen življenjskih potrebščin je namreč agregat, ki meri povprečje celotne populacije. V praksi pa inflacija ne deluje enako na vse; njen vpliv je neposredno odvisen od strukture izdatkov posameznega gospodinjstva. Kdor večino dohodka nameni za dobrine, ki so se dražile nadpovprečno, draginjo občuti bistveno močneje kot tisti, ki troši za dobrine, katerih cene stagnirajo.
Pritisk na osnovne življenjske stroške
Podrobnejša analiza podatkov za leto 2025 razkriva jasen vzorec: najbolj so se povišale cene nujnih dobrin in storitev, ki se jim potrošniki težko odpovejo.
Največji pritisk na družinske proračune je povzročila hrana. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so se v enem letu zvišale za 4,5 odstotka. Ker gre za izdatke, ki so pogosti in neizogibni, imajo te podražitve nesorazmerno velik vpliv na občutenje inflacije. Samo ta kategorija je k skupni stopnji inflacije prispevala skoraj tretjino oziroma 0,8 odstotne točke.
Podoben trend je opazen pri stanovanjskih stroških. Skupina, ki vključuje oskrbo z vodo, električno energijo, plin in druga goriva, je zabeležila 4,3-odstotno rast cen. Še izrazitejši skok so zabeležile cene v zdravstvu, ki so se povišale za kar 5,9 odstotka, ter storitve izobraževanja s 4,2-odstotno rastjo.
Nasprotno pa je leto 2025 prineslo olajšanje na področju mobilnosti. Cene v skupini prevoz so se na letni ravni znižale za 0,7 odstotka, predvsem zaradi ugodnejših cen pogonskih goriv in stagnacije cen avtomobilov. Prav ta pocenitev je statistično povprečje pomembno znižala, vendar koristi od nje nimajo vsi državljani enakomerno.
Dve plati inflacije
Da bi nazorno prikazali, kako različno inflacija vpliva na kupno moč, smo na podlagi uradnih podatkov pripravili simulacijo z dvema reprezentativnima profiloma. Uporabili smo koncept osebne inflacije, ki upošteva specifične uteži porabe za različne socialne skupine. S klikom na animacijo lahko preberete več o izračunu, utežeh in načinu, ki smo ga uporabili za tovrsten izračun.
Marija je upokojenka, ki živi sama s pokojnino 800 evrov. Zanjo je značilen potrošniški vzorec, ki ga v ekonomiji opisuje Engelov zakon: gospodinjstva z nižjim dohodkom namenijo večji delež sredstev za hrano. V naši simulaciji Marija za prehrano in bivanjske stroške nameni večino svojega razpoložljivega dohodka. Ker nima osebnega vozila, na njen proračun pocenitev goriv nima vpliva.
Luka je zaposlen, prejema povprečno plačo in zaradi narave dela (je dnevni migrant) veliko časa preživi na cesti. Njegova struktura izdatkov je drugačna: znaten del proračuna nameni za gorivo, vzdrževanje vozila in nakup tehnologije.
Rezultati naše simulacije so zgovorni: upokojenka Marija je v letu 2025 zaradi draginje izgubila 408 evrov kupne moči. Na drugi strani je redno zaposleni Luka, kljub dvakrat višjim mesečnim prihodkom, utrpel le neznatno večji udarec – inflacija mu je na letni ravni odnesla 446 evrov.«
Storitveni sektor kot generator podražitev
Leto 2025 je potrdilo strukturni premik v inflaciji: storitve se dražijo hitreje od blaga. Cene storitev so se v povprečju zvišale za 3,6 odstotka, medtem ko je bila rast cen blaga zmernejša, 2,3-odstotna. To kaže na pritisk stroškov dela v storitvenih dejavnostih, kar potrošniki občutijo pri cenah v gostinstvu, pri obrtnikih in v zdravstvu.
Zanimiva dinamika se je odvila v zadnjem mesecu leta. Decembra je bila mesečna inflacija ničelna, vendar je šlo za statistično izravnavo. Sezonska pocenitev počitniških paketov za 3,1 odstotka je namreč nevtralizirala decembrsko podražitev zavarovanj, ki so se v enem mesecu podražila za 4,5 odstotka.
Plače so se zvišale bolj kot inflacija
Kljub vztrajni rasti cen hrane in storitev skozi celo leto pa pogled na prihodkovno stran razkriva pomembno izboljšanje. Če so v preteklih letih plače capljale za inflacijo, podatki ob koncu leta kažejo, da so jo v letu 2025 prehiteli.
Ker statistika plač beleži podatke z rahlim zamikom, je najboljši pokazatelj trenda primerjava zadnjih razpoložljivih številk. Podatki za oktober 2025 v primerjavi z oktobrom preteklega leta kažejo na rast dohodkov. Povprečna bruto plača se je v tem obdobju zvišala z 2.388,35 evra na 2.572,07 evra, kar predstavlja 7,7-odstotno nominalno rast.
Še pomembnejši je podatek o neto plači, ki jo zaposleni dejansko prejmejo na račun. Ta se je zvišala s 1.514,49 evra na 1.610,90 evra, kar pomeni 6,4-odstotno rast. Tudi če upoštevamo letno inflacijo, ki se je gibala okoli 2,7 odstotka, ali pa inflacijo v času merjenja plač, številke potrjujejo, da se je realna kupna moč povprečnega zaposlenega statistično gledano okrepila za dobre tri odstotke.
Pokojnine so zrasle veliko manj
Uradni podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) razkrivajo, da se upokojenski prihodki niso krepili tako hitro kot plače zaposlenih, za številne pa je vprašljiva tudi realna rast standarda.
Povprečna neto starostna pokojnina je novembra 2025 znašala 913,91 evra. Če upoštevamo uradni indeks rasti, so se pokojnine v primerjavi z letom prej povišale za 4,3 odstotka.
Na papirju to sicer presega splošno stopnjo inflacije (2,7 odstotka), vendar ta podatek lahko zavaja. Kot smo opozorili v primeru upokojenke Marije, je bila inflacija pri hrani kar 4,5-odstotna.
Ker upokojenci večji delež svojega prihodka namenijo prav za hrano in osnovne potrebščine, je njihova osebna inflacija v resnici pogosto presegla 4,3-odstotno rast pokojnin.
To pomeni, da se je kljub nominalnemu zvišanju nakazil realna kupna moč številnih upokojencev dejansko zmanjšala, ali pa narasla za zanemarljivo majhen odstotek.
Vpliv fiskalne politike
Na končno raven cen niso vplivali le tržni mehanizmi, temveč tudi ukrepi države. Statistični urad ocenjuje, da so spremembe davkov in trošarin letno inflacijo zvišale za 0,1 odstotne točke. Med ključnimi fiskalnimi spremembami v letu 2025 so bili dvig davka na sladke pijače (z 9,5 na 22 odstotkov) ter prilagoditve trošarin na tobačne izdelke, alkohol in naftne derivate.
V evropskem kontekstu Slovenija z 2,4-odstotno povprečno harmonizirano inflacijo ostaja poravnana s povprečjem Evropske unije, ki prav tako znaša 2,4 odstotka. Kljub temu pa primer Marije in Luka opominja, da statistično povprečje pogosto zakriva socialne neenakosti pri soočanju z draginjo.
V letu 2026 se obetajo metodološke spremembe, saj bo Statistični urad prešel na novo bazno leto in v izračun prvič vključil tudi cene iger na srečo, kar bo dodatno prilagodilo merjenje inflacije sodobnim potrošniškim navadam.
