Morebitna ameriška invazija na Grenlandijo bi pomenila konec Nata
Ameriška invazija na Grenlandijo je malo verjetna, saj ZDA po svetu nimajo več veliko prijateljev.
Bela hiša je potrdila, da ameriški predsednik Donald Trump in njegova ekipa preučujeta "širok nabor možnosti" za pridobitev Grenlandije, kar vključuje tudi uporabo vojske. Washington to potezo označuje za prioriteto nacionalne varnosti, kar je sprožilo oster odziv evropskih voditeljev. Danska premierka Mette Frederiksen je opozorila, da bi napad zaveznice pomenil konec severnoatlantskega zavezništva.
Po mnenju profesorja mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede UL Marka Lovca bi vojaška agresija pomenila neposredno kršitev ustanovne listine OZN in pogodbe Nato. Trump bi se soočil z močnimi čezstrankarskimi pritiski doma, takšna poteza pa bi verjetno pomenila konec zavezništva in bistveno zmanjšanje sodelovanja z zahodnimi partnerji.
Ob tem je za Svet24 opozoril tudi na zapleteno gospodarsko soodvisnost. Čeprav lahko EU ZDA povzroči veliko gospodarsko škodo, ki bi Trumpa morda odvrnila od namere, bi tudi sama utrpela precejšnje posledice. Unija v ZDA sicer izvozi več blaga, kot ga uvozi, vendar imajo ZDA presežek pri storitvah, zlasti digitalnih.
Še večja težava je varnostna odvisnost: ZDA imajo v Evropi številne baze in so ključne na področju jedrske obrambe, satelitskih in obveščevalnih podatkov ter delovanja v zraku in na morju. Brez njihove logistične podpore bi bila vprašljiva tudi obramba Ukrajine.
EU ima politiko, ko jo ima katera večjih članic
Glede političnega odziva Lovec ocenjuje, da Bruselj nima veliko vzvodov. Ključno je voditeljstvo velikih članic: Nemčije, Francije, Italije, Španije in Poljske ter nečlanic, kot sta Velika Britanija in Kanada. Doslej se je pokazalo, da je voditeljstvo močno pri parcialnih interesih, ko pa je treba prevzeti skupna bremena, se politiki pogosto umaknejo, rešitve pa se znižajo na raven najmanjšega skupnega imenovalca.
Kljub temu bi se EU na agresijo verjetno odzvala enotno, a bi ukrepe previdno umerjala na diplomatsko in politično raven. Strateško sodelovanje bi verjetno vključevalo dolgoročne pogodbe o utekočinjenem plinu in investicije v ZDA. Lovec sicer meni, da je vojaška agresija malo verjetna in da gre predvsem za Trumpov pritisk na Dansko. Dodaja, da bi se EU poslužila odvračalnih ukrepov, ki bi povzročili stroške ljudem blizu Trumpa in njegovim podpornikom.
ZDA po svetu nimajo več veliko prijateljev, izgube EU si ne more privoščiti
Politolog Bogomil Ferfila je Svet24 povedal, da ZDA po svetu nimajo več veliko pravih zaveznikov; če izgubijo Evropo, jim ostaneta le še Japonska in Južna Koreja. V osrednjem globalnem spopadu s Kitajsko si Trump ne more privoščiti ustvarjanja nasprotnikov znotraj lastnega tabora.
Ocenjuje, da Trump uporablja strategijo zavajanja, kjer njegove besede pogosto ne odražajo dejanj. Čeprav bi imela Grenlandija za ZDA strateško vrednost za nadzor Arktike in Rusije, bi vojaška zasedba vznemirila celotno Evropo. Trumpov cilj je po mnenju Ferfile predvsem finančni – narediti Ameriko bogato. A s carinami in pritiski na zaveznice tukaj tvega dolgoročno škodo.
Trump je Grenlandijo želel kupiti že leta 2019
Da bi kupil otok, je Trump prvič ponudil že leta 2019, med svojim prvim mandatom, a je prejel odgovor, da ta ni naprodaj. Zanimanje za prevzem Grenlandije je znova začel izražati ob vrnitvi v Belo hišo januarja lani, tokrat ob omembah možnosti uporabe sile. Napovedi je pospremilo tudi več spornih obiskov na območju, med drugim podpredsednika JD Vancea.
