Šimen Zupančič

Bil je prelep spomladanski travnik, pravo zlato polje – iz zelene trave, še ne prav visoke, so se k nebu pele zlatice. Pa vmes vijoličaste divje orhideje, rožnata detelja in zlatorumene vodne perunike. Nebo je bilo modro z nekaj puhastimi oblački in sonce je tekmovalo z zlaticami, kateri bo bolj žarel. Lepše kot na najbolj kičasti fotografiji, prisežem. In sredi vse te lepote je po travniku dirjalo nekaj majhnega, črnega, z orjaško mrežo – bila sem na lovu za metuljem, ki se je brezskrbno spreletaval od rožice do rožice. Približaj se mu od zadaj, so mi svetovali, pa pazi, da tvoja senca ne pade nanj, da te ne bo opazil. Sem ga dohitela, zavihtela mrežo … in mi je ušel. Pujs, sem rekla in se spet pognala za njim, še enkrat zavihtela mrežo in je bil moj. Začasno, takoj smo ga izpustili. Samo pravim – pri nastajanju tega članka ni bil poškodovan noben metulj. In pozneje mi je eden, bržkone njegov bratranec, krotko sedel na roki. Šepetalka metuljem!

Domov sem prišla do nosu blatna in z nasmehom do ušes.

Šimen Zupančič

Tisti pozlačeni močvirski travnik, ki je bil moja pisarna za en dan, in mnogi podobni so v resnici poletno delovišče lepidepterologinje, metuljarke po domače, Barbare Zakšek. Na travnikih, mokrih, kot je bil tale, ali suhih, v nižinah ali v hribih, Barbara in njene tri kolegice iz Centra za kartografijo favne in flore v sezoni, to je od marca ali aprila do konca avgusta, preživijo vse dni. No, vse tiste dni, ko ne dežuje, metulji ne marajo dežja in nizkih temperatur. In čeprav je na prvi pogled fino opravljati svoje delo na cvetočih travnikih, je naporno tako fizično kot psihično, pravi Barbara.

»Življenje je v sezoni popolnoma podrejeno metuljem. Če je ves teden slabo vreme in ne moreš na teren, čez vikend je pa lepo, pač delaš čez vikend.« Šepetalke metuljem so na terenu ves dan, vse dokler se s soncem ne poslovijo tudi metulji – najživahnejši so v najtoplejšem delu dneva, vročina jih sploh ne moti, teže je za ljudi, ki jih lovijo, štejejo, označujejo. Na dan prehodijo od pet do petnajst kilometrov. Precejšen del pravzaprav pretečejo, ko se z metuljnico podijo za metulji. Kadar popisujejo metulje na gorskih travnikih, jim samo vzpon vzame dve ali tri ure. Delovnik je lahko dolg tudi dvanajst ur. Monitoring metuljev ni za reve.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 23, 10. junij 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

Šimen Zupančič

revija Jana