Dojenčica z naslovnice se je poročila
Novica meseca novembra na prelomu tisočletja je bila takšna, kakršna smo upali in si želeli, da bo: deklica Kaja je zdrava, mamica Saša utrujena in srečna, oči Marjan pa ponosen in …no, pač takšen, kot so vsi novopečeni očetje. »In vesta kaj, smeji se,« nama je z ženo Dragico po telefonu razložila nečakinja Saša.
Glej si jo no, Kajo, tudi ko sva jo z ženo videla prvič, se je iz varnega naročja mamice smejala, in ko jo je prijel v roke oči, se je hihitala. Dete pač, ki na ta svet ni prijokalo, ampak se je prismejalo. V tistem času smo v uredništvu revije Jana pod vodstvom Bernarde Jeklin razglabljali, kakšna naj bi bila zadnja naslovnica v drugem tisočletju, ki bo na najlepši možen način napovedovala še lepše tretje tisočletje. Sicer ne vem, kdo je med vedno iskrivimi pogovori predlagal, da bi lahko verjetno prvič objavili zgolj dojenčka, a ko je bil predlog sprejet, sem kar takoj razložil, da poznam več kot pravšnjo manekenko. In čez nekaj dni smo se lotili podviga. Kaja se je še kar smehljala, potem pa ji je bilo kar naenkrat vsega dovolj in ne, ni začela jokati, ampak je pokazala jezik. V stotinki sem pritisnil na prožilo fotoaparata in naslovnica je bila narejena. Vse drugo je zgodovina. Naslovnico s Kajo so bralci revije Jana izbrali za najlepšo leta 1999 in …
… kako hitro potujemo skozi čas. Kaja, v osnovni in srednji šoli je bila njena najnižja ocena pet, je postala diplomirana psihologinja in je tačas pred magisterijem. No, magisterij bo še počakal, kajti nič več kot nekaj trenutkov pozneje smo se Kajini najbližji že znašli na njeni poroki v objemu čudovitega Ferrarijevega vrta (grad Štanjel). Bodoči mož Alen je pogledoval levo in desno, malce je bil nestrpen in seveda živčen, saj ga je čakal najpomembnejši da v življenju. Prijatelji so mu pritrjujoče kimali, sestra in najboljša prijateljica Sara ter bodoča svakinja, Kajina sestra Nina, sta se mu spodbudno nasmihali. In potem smo povabljenci, vseh skupaj nas je bilo štirideset, zagledali Kajo in očeta Marjana, ki sta se elegantno spuščala po peščeni poti. In ko sta si skorajšnja mladoporočenca pred matičarjem pred zaobljubama in tistim njunim prvim in edinim da v življenju segla v roke, nam je prizor segel v srce. Čez čas, ko sta prebrala vsak svojo zaobljubo, še bolj. Veste, bil sem na nešteto porokah, ampak še nikoli na nobeni, na kateri ne bi vsaj solze potočil vsak svat. Ko sva se z ženo vračala domov, je z radia zadonela nepozabna pesem Nata Kinga Cola, pravšnja tudi za Kajo in Alena: »Po vsem svetu sem te iskal, potoval sem povsod, tudi ko ni bilo več upanja, da te bom srečal. A sem vedel, da me boš nekje, nekoč, pogledala ... in bom videl nasmeh, kot ga imaš sedaj. Zdaj ne bom več hodil po svetu, ker sem v tebi našel ves svoj svet.«
Srečno, mladoporočenca! In srečno, drago dete z naslovnice!
Objavljeno v reviji Jana, št. 23, 10. junij 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
