Profimedia

Čeprav se Slovenija v evropskem merilu uvršča med države z relativno nizko količino zavržene hrane, nove analize kažejo, da bi lahko z bolj pravilno uporabo hladilnika te številke še občutno zmanjšali. Podatki razkrivajo zaskrbljujoče navade: skoraj 50 % Slovencev ne vzdržuje hladilnika na priporočeni temperaturi, kar neposredno vpliva na hitrejše kvarjenje živil.

Gospodinjstvo

To je ena najbolj strupenih stvari v vašem hladilniku

Po ocenah slovenska gospodinjstva letno zavržejo približno 78.000 ton hrane, kar pomeni povprečno 84 kilogramov na gospodinjstvo oziroma okoli 7 kilogramov mesečno. Eden ključnih, a pogosto spregledanih razlogov za to je prav nepravilno hlajenje hrane. (vir: Eurostat, 2025)

Profimedia

Napačna temperatura – tihi krivec za zavrženo hrano

Raziskava, izvedena leta 2025 v Sloveniji, je pokazala, da 47 % vprašanih hladilnika ne drži na priporočeni temperaturi, kar 27 % ljudi termostata sploh ne preverja. To pomeni, da mnogi ne vedo, ali njihova živila dejansko hranijo v varnih pogojih.

Mednarodne smernice in študije Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) ter drugih tujih institucij soglašajo, da je optimalna temperatura hladilnika med 2 in 5 °C. Višje temperature bistveno povečajo tveganje za razvoj bakterij, kot sta salmonela in listerija, predvsem pri mesu, ribah, mlečnih izdelkih in pripravljenih jedeh.

Starejši hladilniki so pri tem še posebej problematični, saj imajo pogosto netočne termostate ali neenakomerno hlajenje, kar pomeni, da lahko del hladilnika dosega tudi 6 °C ali več, ne da bi uporabnik to sploh opazil.

Profimedia

Presenetljivo: 8 °C se mnogim zdi še vedno dovolj

Še bolj zaskrbljujoč je podatek, da več kot 20 % vprašanih meni, da je 8 °C povsem primerna temperatura za shranjevanje hrane. Tuji primerjalni podatki kažejo, da so to temperature, pri katerih se mikroorganizmi že pospešeno razmnožujejo, kar pomeni več pokvarjene hrane in večje tveganje za zastrupitve.

Trajnostne rešitve

Kaj razkriva vaš koš za smeti?

Razporeditev živil: tu so Slovenci uspešnejši

Bolj spodbudni so rezultati pri razporejanju hrane v hladilniku. Približno 66 % Slovencev živila shranjuje pravilno, kar je nad evropskim povprečjem.

Strokovnjaki poudarjajo nekaj ključnih pravil:

• Hladilnik ne sme biti prenapolnjen, saj mora zrak krožiti;

• Surovo meso in ribe sodijo na spodnjo polico, da preprečimo kapljanje;

• Sadje in zelenjava naj bosta v posebnih predalih zaradi ustrezne vlažnosti;

• Kuhane in pripravljene jedi naj bodo shranjene nad surovimi živili;

• Vrata hladilnika so primerna za omake, pijačo in začimbe.

V primerjavi s Hrvaško, kjer le okoli 20 % prebivalcev pozna pravilo o ločevanju surovih in kuhanih živil, je Slovenija na tem področju precej bolj ozaveščena. (vir: Eurostat, 2023)

Profimedia

Majhne napake, veliki stroški

Nepravilna uporaba hladilnika ne vpliva le na količino zavržene hrane, temveč tudi na družinski proračun. Povprečna vrednost enega kilograma zavržene hrane v Evropi znaša približno 1,18 evra, pogosto pa še več. To pomeni, da povprečno slovensko gospodinjstvo zaradi zavržene hrane izgubi okoli 100 evrov letno. Če bi bil zgolj 1 % teh izgub posledica nepravilnega hlajenja, bi to na ravni države pomenilo več kot 850.000 evrov letne škode.

Podcenjen dejavnik trajnostnega doma

Hladilnik je eden ključnih elementov pri zmanjševanju zavržene hrane, a le, če ga uporabljamo pravilno. Redno preverjanje temperature, premišljena razporeditev živil in osnovno vzdrževanje lahko bistveno zmanjšajo količino hrane, ki konča v smeteh. Hladilnik tako ni zgolj gospodinjski aparat, temveč orodje za varnost, prihranek in trajnost – pod pogojem, da mu namenimo nekaj več pozornosti.

Profimedia

Gospodinjstvo

Trik za čiščenje, ki je preplavil internet

Viralno

Strup v zobni pasti, resnica za črnim kvadratkom na embalaži

Ne spreglejte

Nalepke na sadju razkrivajo, kaj dejansko jeste